Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokalPrvič na svetovnem prvenstvu, prvič na uradni tekmi v vlogi kapetana. Luka Dončić je v soboto na Okinavi z odliko opravil svoje delo, po 37 točkah in zmagi nad Venezuelo (100:85) pa je ponovil stavek, ki ga slovenski navijači tako zelo radi slišijo: "Ko bom le lahko, bom vedno igral za reprezentanco!"
Še zdaleč se ni zgodilo prvič. Luka Dončić je vajen ponavljajočih se novinarskih vprašanj. Takšen je posledično tudi pri odgovorih. In ko pogovor nanese na slovensko reprezentanco, rad izpostavi svojo pripravljenost. “Za državno reprezentanco bom igral vselej, ko bom lahko,” je dejal tudi po debitantskem nastopu na svetovnih prvenstvih, v katerem je s 37 točkami prispeval levji delež k zmagi nad Venezuelo (100:85).
“To je nekaj posebnega. Ko predstavljaš svojo državo, si vedno motiviran. Ne glede na to, kako se je pred tem odvila klubska sezona. Igraš s srcem,” je na Okinavi nadaljeval 24-letni Ljubljančan, ki je po slovenskih točkovnih rekordih na evropskih prvenstvih (47 točk) in olimpijskih igrah (48) zdaj že v prvem poskusu popravil tudi najboljši dosežek na svetovnih prvenstvih. Začinil ga je še z igralsko atraktivnostjo, ki je bila prava paša za oči za številne Japonce v dresih s številko 77.
A kar daje eri Luke Dončića v slovenski reprezentanci, ki je seveda minljiva in katere edinstvenost bodo navijači verjetno zares cenili šele tedaj, ko se bo iztekla, posebno mikavnost, je udejanjanje zgoraj navedenih besed v praksi. LD77 je zaradi umeščenosti v globalni zvezdniški razred resda medijsko precej bolj odmaknjen od slovenskega prostora, a njegova igralska strast na tekmah v slovenskem dresu vsekakor odslikava pristnost izrečenih besed, ki v osnovi sicer spadajo v železni repertoar puhlic.
Na Japonskem smo dobili vtis, da je v svojem četrtem poletju Dončić celo oplemenitil reprezentančni status. “Sem kapetan. Všeč mi je ta dodatna odgovornost. Rad povezujem ekipo,” priznava. Da se je nove vloge lotil celostno, smo lahko opazili tudi v predoru med garderobo in vhodom na igrišče. Soigralce je zbral v krogu, jih nagovoril in nato prvi stekel v dvorano. Ostali so mu sledili. Še lani v Kölnu in Berlinu je bil povsem na koncu te kolone. Obenem je bolj angažiran tudi v komunikaciji med igro ter minutami odmora. Spodbudne besede, usmeritve, dodatne kretnje … Kot bi želel v vsakem trenutku sporočiti, da je to njegova reprezentanca.
O tem je po tekmi pripovedoval tudi Klemen Prepelič, ki si, mimogrede, sicer lahko lasti del zaslug za nastanek zdaj nastanek že kar kultne številke 77. Ko je namreč ob koncu poletja 2016 Dončić naznanil igranje za Slovenijo ter s tem zatrl govorice o spogledovanju s Španijo ali Srbijo, se je na twitterju, tedaj še brez črke X, med prvimi oglasil prav Prepelič in šaljivo pripomnil, da je sedmica, s katero je Luka navduševal v Realu, v reprezentanci že oddana. Sedem let pozneje 30-letni Bistričan poudarja: “On je svetovna super zvezda. Ve, kaj dela. Ne le na igrišču. Hvaležen sem, da se lahko ob njem.”
“Ob polčasu tekme z Venezule, ko bi marsikdo pričakoval, da bo povzdignil glas, nas je pomiril in nam namenil spodbudne besede,” pravi Prepelič, ki je znan po natančnem opazovanju. V tem primeru zaznava Dončićevo dozorevanje tudi v vodstveni vlogi, medtem ko izjemna igralska kakovost pravzaprav ni bila nikoli sporna. Hitro mu je prikimal tudi Jaka Blažič. “Luka je povedal svoje takrat, ko je bilo treba. Tudi te besede so nam vlile dodatno motivacijo v drugem polčasu. Je pravi kapetan,” pravi blejski Ljubljančan.
Podobno temo smo načeli še v pogovoru z Zoranom Dragićem. “Naš sistem je oblikovan tako, da je žoga večinoma v njegovih rokah. To je normalno. Ostali ga poskušamo spremljati. Kolikor se le da. To se od njega pričakuje,” je na dejstvo, da predstave, kakršno je uprizoril proti Venezuelcem, za soigralce niso nobeno presenečenje, opozoril odslej edini Dragić v slovenski reprezentanci. Ta je kljub visoki zmagi v soboto pokazala nekaj ranljivosti. Predvsem na obrambni ravni, kar je dragoceno opozorilo v pripravah na ponedeljsko obračun z Gruzijo.
Da ima drugi slovenski tekmec na SP 2023 vendarle precej močnejšo zasedbo od Venezuele, se dobro zaveda tudi osrednji lik tega zapisa. V svojem slogu pa bolj kot o nasprotniku, ki je v prvem krogu gladko ugnal Zelenortske otoke, razmišlja o notranjih slovenskih rezervah. Tudi skozi prizmo kapetanovega vpliva. “Med tekmo moramo, ne glede na dogajanje, ostati mirni. Predvsem jaz. Če bo miren, mi bodo sledili tudi ostali,” razmišlja Dončić, ki ob številnih udarcih tokrat mirnosti ni pokazal v komunikaciji s sodniki. Kar pa tudi ni nekaj novega.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje