Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Ko je Luka Dončić sklenil, da bo zajetno obdobje med aprilskim koncem sezone v ligi NBA in prvo avgustovsko reprezentančno tekmo izkoristil za telesno preoblikovanje, je potrkal na vrata Anžeta Mačka. Potrkali smo tudi mi ter se z uveljavljenim strokovnjakom za telesno pripravo, ki je že več let tudi član reprezentančnega štaba, pogovorili o treningih s prerojenim prvim zvezdnikom Dallasa, delu v izbrani vrsti, osrednjih izzivih in slovenski športni kulturi.
“Maček. Anže Maček me je res priganjal. Njemu gredo pohvale,” je pred štirinajstimi dnevi v svojem edinem medijskem nastopu po aprilski vrnitvi v Slovenijo na vprašanje o telesni pripravljenosti odgovoril Luka Dončić, ki je več kot očitno s pridom izkoristil zajetno obdobje med zgodnjim koncem sezone v ligi NBA in vstopom v reprezentančni proces.
In kdo pravzaprav je mož, ki se je podpisal pod obsežen delovni program prvega zvezdnika slovenske košarke, zdaj pa z njim sodeluje tudi v poletni reprezentančni akciji? Nekdanji košarkar Laškega, med drugim tudi soigralec Jusufa Nurkića, Žige Dimca, Alena Omića in Nejca Strnada, po izobrazbi kineziolog, ki se je po študiju na ljubljanski fakulteti za šport usmeril v rehabilitacijo in fizično pripravo. Že štiri leta kot soustanovitelj deluje v 2A Sports LAB, ki se ukvarja s pripravo rekreativnih in poklicnih športnikov, rehabilitacijo in diagnostičnimi meritvami.
“Sprva sem želel postati fizioterapevt. Skozi študij sem dokončno uvidel, da želim poklicno pomagati športnikom pri ustvarjanju ciljev ali pa pri odpravljanju težav,” pripoveduje 32-letni Savinjčan, ki je vzpostavil individualno sodelovanje s številnimi znanimi športniki (Goran Dragić, Zoran Dragić, Edo Murić, Matej Kok, Tilen Klemenčič, Slobodan Vuk, Tijan Marovt, Tim Marovt …), od leta 2018 pa je kot kondicijski trener tudi član štaba slovenske košarkarske reprezentance.
V kakšni formi se je glavnina udeležila reprezentančnega zbora 17. julija?
Hitro smo lahko ocenili, da so dobro izkoristili čas za oddih, nato pa se lotili dela. Predhodno sem bil v stiku z vsakim posebej. Poskušal sem jim pojasniti, da jih čaka veliko število pripravljalnih tekem, in jim svetoval samostojno delo. Vseeno sem bil kar malce presenečen, saj so bili vsi po vrsti dobro pripravljeni. Uspešno so prestali prvi teden priprav, ki je bil nekoliko bolj fizično obarvan. Obenem pa so pokazali veliko košarkarsko lakoto.
Ko govoriva o reprezentanci, govoriva o dvanajstih košarkarjih. Sprva jih je bilo 16. To je 16 različnih teles, prav toliko različnih značajev, potreb, navad …
Pri telesni pripravi stežka rečemo, da gre za enoten proces. Potrebe so različne, tudi igralni položaji se med seboj zelo razlikujejo. Fizična priprava je zelo individualno naravnana. Vsakemu posamezniku je treba priskrbeti ustrezen proces. Pri tem se oklepamo tudi meritev. Na koncu je tako, da v fitnesu organiziramo individualno usmerjeno delo, na terenu, recimo pri teku, pa skupinsko. Kot ste sami dejali, je skupina velika. Zato se stežka na vseh ravneh posvetimo vsakemu posamezniku posebej.
Ste se pa že pred reprezentančnimi pripravami posvetili enemu košarkarju. Luka Dončić vam je v nemara kar odločilnem ali prelomnem poletju podelil mandat za telesno preoblikovanje in temeljito pripravo. Kako pomembna alineja bo to v vašem življenjepisu?
Priznam, da gre za veliko čast. Zaupa mi, jaz njemu. Ustvarila sva dobro delovno kemijo. Luka je neverjetno tekmovalen športnik. Odlikujejo ga specifične sposobnosti, ki jih učinkovito izkorišča na terenu. Sodelujeva že tretje poletje. Prvo leto je bilo zaradi natrpanega urnika in olimpijskih iger zelo natrpano. Že lani sva skupaj prebila več časa. Letos je bilo to obdobje še bolj zajetno. Kmalu po njegovem prihodu iz Dallasa sva se odkrito pogovorila. Zavedala sva se, da je čas, ki ga imava na voljo, velika prednost. Dejal sem mu, da lahko v tem poletju dokončno utiša vse negativne in škodoželjne komentarje. Hitro mi je povedal, da se ga to niti ne dotakne.
Ustvaril se je vtis, da se je Luka letos zavestno odločil za korak naprej, tudi za ceno odrekanja in manj lagodnega življenja. Kot bi se pripravljal za dodaten preskok.
Lahko potrdim, da je bil izredno motiviran. Želel je nekaj narediti. Ženeta ga tudi zadnji dve izkušnji. Kot bi se želel oddolžiti za rezultat na EuroBasketu 2022, pa čeprav ni bil krivec za zapravljeno priložnost. Tudi razplet sezone lige NBA ga je podžgal. Redki so bili dnevi, ko ni treniral. Pa še takrat le zaradi tega, ker so ga čakale druge obveznosti. Iz tedna v teden. Po koncu tega obdobja lahko ocenim, da je zelo dobro izkoristil čas med aprilom in avgustom. Sprva za sanacijo mikro poškodb. Ob tolikšnem številu igralnih minut in udarcih, ki jih prejme, so logične. Imel je tudi čas za počitek. Večinoma pa je trdo delal. Zdaj je v drugi fazi priprave. Govorim o košarki, o tej tekmovalni formi. Tega procesa se loteva nadzorovano in postopoma. Verjamem, da bo pravi in najboljši, ko bo to najbolj potrebno.
Neke vrste indic njegove odločnosti je bila tudi odločitev, da vas povabi na Hrvaško, kjer je sicer dopustoval, a je najel dvorano za trening. Je to pravo sporočilo?
Vsekakor. To je znak drugačnega razmišljanja. Tudi sam je ocenil, da bi bilo škoda zapraviti vloženo delo v predhodnih dveh mesecih. Združil je prijetno s koristnim. Imel je odlične pogoje za delo. Zjutraj je treniral, popoldne pa je imel časa zase.
Lahko postrežete s kakšnimi konkretnimi podatki napredka oziroma sprememb?
O številkah ne bi govoril. Lahko pa povem, da so prav vse primerjalne meritve pokazale napredek. Tako dobro še ni bil pripravljen.
Dončić ima svojega delodajalca, ki bo zanj v petih letih odštel krepko več kot 200 milijonov ameriških dolarjev. Zato smo lahko prepričani o tem, da vas je Dallasovo osebje “preverilo” in vam podalo določene smernice?
Že po končani sezoni sem bil v stiku z njegovimi trenerji. Prejel sem vse potrebne informacije in neko oceno področij, na katerih bi želeli videti nadaljnji razvoj. Da, dobil sem usmeritve, a po drugi strani tudi dokaj proste roke. Ključen je cilj. To pa je dobro pripravljeni in boljši Luka Dončić. V Dallasu so bili veseli informacij o tem, kako resno se je lotil dela. Ponavljam, želi narediti korak naprej na svoji športni poti. O tem se je lahko prepričala tudi Dallasova delegacija, ki je obiskala Ljubljano. Tukaj ni bil le glavni trener Jason Kidd, temveč tudi vodja fizioterapevtov in odgovorna oseba za kondicijsko pripravo.
Ker uradnih informacij ni bilo, so se ameriški mediji oklepali fotografij na spletnih omrežjih. Ste zasledili zapise o “suhljatem Dončiću”, ki je v odlični formi?
Čeprav so bili tovrstni zapisi neka povratna informacija o pravi smeri, pa se s tem nisva obremenjevala. Ne delava, da bi se to videlo na fotografiji. Dobro pripravljenost bo moral pokazati na terenu in jo vzdrževati. Tudi v ZDA bo moral paziti, da ne bo prihajalo do padcev v fizični pripravljenosti. Zato ga veliko dela čaka tudi po koncu reprezentančne akcije. Ohranjati bo moral način življenja, ki ga je zgradil v Sloveniji.
Zdaj skupaj delujeta v reprezentanci. Včasih so bile reprezentančne priprave daljše. Praviloma je prvi sklop pripadal kondicijski pripravi. V vašem primeru pa se s svojim delom zajedate v košarkarske treninge.
Res je, koncept se je spremenil. Pravzaprav se spreminja iz leta v leto. Pred leti so košarkarji na priprave prihajali spočiti. Teden ali dva so vadili zgolj na kondicijski ravni. Predlani, denimo, so košarkarji na priprave prišli skoraj neposredno iz klubskega pogona. Težko je bilo dozirati intenziteto in volumen treningov. Ukvarjali smo se predvsem s treningi za preventivo. Nadzorovali smo košarkarje, spremljali raven utrujenosti. Letos je vse skupaj nekoliko boljše, a daleč od idealnega.
Odprla sva področje dolgih sezon z reprezentančnimi dodatki. Je, če se omejiva zgolj na telesa košarkarjev, sistem še sprejemljiv?
Prav gotovo je zelo utrujajoč. Košarkarji igrajo do sredine junija. Tekmovanja se poskušajo zgledovati po ligi NBA. Tu so še potovanja, treningi … Športnik posledično potrebuje daljšo dobo regeneracije. Pri starejših košarkarjih je ta daljša in pomembnejša. Težko je nato presedlati še v reprezentanco, ki prinaša drugačen sistem dela in nove cilje. Telo in glava potrebujeta čas za počitek.
Vaši klienti smo mnogi znani športniki, ki se zavedajo pomembnosti celostne telesne priprave. Kaj pa klubi?
V zadnjih letih postaja zavedanje športnikov o pomenu kondicijske priprave in preventive izrazito. V to vlagajo tudi svoj čas in denar. Tega se sicer zavedajo tudi v klubih, a hitro naletijo na finančne ovire. Slabše organizirani in proračunsko šibkejši klubi preprosto nimajo sredstev za kondicijske trenerje, fizioterapevte … Dobro bi bilo, če bi tukaj prišlo do preobrata. Boljša priprava bi namreč zmanjšala tudi število poškodb. Kot dober zgled bi izpostavil prav košarkarsko zvezo in reprezentance. Organizirali smo delo kondicijskih trenerjev, ki smo jih izobrazili skozi delovni proces ter šolo Anžeta Zdolška in mene.
Zgledi vlečejo. Katerega športnika, ki poleg rednega trenažnega procesa dodatno vlaga vase, bi posebej izpostavili?
Mnogi zvezdniki iz lige NBA so okrog sebe zbrali skupino strokovnjakov, ki skrbijo za njihova telesa. Trenerji, fizioterapevti, nutricionisti … V to vlagajo tudi velike vsote denarja. Takšna sta, recimo, LeBron James in Jimmy Butler. Seveda je utopično pričakovati, da bodo vsi delali na takšen način. Velika večina si tega niti ne more privoščiti. Imate pa prav, ko govorite, da zgledi vlečejo. To je pospešil predvsem razmah socialnih omrežij. Tudi v svojem podjetju pogosto naletim na mlade športnike, ki spremljajo delo zvezdnikov. To je sicer dvorezen meč. Treningov se je namreč treba lotiti pametno. Hitro namreč lahko pride do prevelikih obremenitev sklepov, tetiv …
Imamo Slovenci ustrezen odnos do telesa in športnega načina življenja?
To je kultura, ki se gradi. Poslovni način življenja je mnoge pripeljal do točke, ko so spoznali, da za uspešnost potrebujejo tudi športno aktivnost. Zato lahko vidimo veliko tekačev, kolesarjev ali ljudi v fitnesu. To spodbuja tudi šolski sistem, ki otrokom kaže drugačne dimenzije športa. Ni vse v tekmovanju in rezultatu. Šport je precej širši. Zato me moti, da otroke prehitro usmerjamo v tekmovanja.
Na to opozarja tudi prof. Gregor Starc.
Če bodo vsi otroci usmerjeni le v tekmovanja, se bodo mnogi prehitro zasitili, pojavili se bodo obremenitveni sindromi, stres, poškodbe … Posledično šport ne bo zdrav. Kar pa mora biti. Čeprav delam z vrhunskimi športniki, sem tudi velik zagovornik rekreacije.
