Nika Barič: Kako sem letela iz reprezentance

Nika Barič. Foto: Fiba

Nika Barič v intervjuju za Sportklub o tem, kdaj in kako je izvedela, da ne bo v slovenskem kadru za domači EuroBasket 2023, v kakšnem odnosu je s selektorjem in predstavniki Košarkarske zveze Slovenije, kakšen je bil odziv donedavnih soigralk, kakšna bo prihodnost …

Interpretacij je bilo veliko. Komentarjev prav tako. A kot uvod v intervju z zdaj že nekdanjo kapetanko reprezentance Niko Barič, ki ne bo branila slovenskih barv na domačem EuroBasketu (15.–25. 6.), navedimo dejstva.

Oktobra 2021 je na položaju selektorja ženske košarkarske reprezentance Damirja Grgića po sedmih letih nasledil mednarodno zelo uveljavljeni grški strokovnjak Georgios Dikaiulakos. Pod njegovo taktirko je zaigrala tudi Nika Barič, nazadnje 9. 2. 2023.

29. 3. 2023 Nika Barič na svojem FB profilu objavi fotografijo trenerja Grgića in zapiše: “Takšne trenerje imamo, ‘znalci’ pa tujce podpisujejo!” Dvanajst dni zatem KZS objavi sporočilo za javnost, v katerem ob izjavah predsednika Mateja Erjavca in selektorja Dikaioulakosa naznani, da Nika Barič ni več članica reprezentance. “Deljenje družbe in ekipe z govorjenjem o tujcih in domačih je lahko sila nevarno in nas spominja na neke druge, bolj temne čase zgodovine,” med drugim izjavi selektor.

“S svojo objavo ob vnovičnem velikem uspehu našega nekdanjega selektorja in mojega nekdanjega klubskega trenerja sem želela izraziti svoje mnenje o njegovi zamenjavi pred domačim EuroBasketom, predvsem pa nestrinjanje z načinom in ‘timingom’ same zamenjave. Za tem stojim,” dan zatem sporoči Nika Barič.

Pozneje se je oglasil še generalni sekretar KZS Rašo Nesterović in izjavil: ” Selektor želi imeti v ekipi 12 igralk, ki bodo najbolje delovale kot ekipa.” Ob tem je dodal: “Poglejmo na primer Cristiana Ronalda. Fizično je bolje pripravljen kot velika večina igralcev v Evropi, a ga nihče ni želel v svoji ekipi, zato si je moral kruh poiskati na drugi celini.”

Februarja zadnjič pod taktirko Georgiosa Dikaiulakosa. Foto: Aleš Fevžer

Slovenska ženska košarkarska reprezentanca se medtem v Ljubljani že pripravlja na domači EuroBasket. Mi pa smo ob tem vroče poglavje poskušali zapreti še s 30-letno trboveljsko košarkarico, ki je za Slovenijo v mlajših kategorijah prvič zaigrala leta 2005. Štiri leta zatem je prvič oblekla članski dres. Zaigrala je na 50 uradnih tekmah, med drugim na treh EuroBasketih, na katerih je nastopila slovenska reprezentanca. Po sezoni v dresu ruske Nike si je privoščila krajši oddih, zdaj je za nas strnila svoje misli.

Intervju: Nika Barič

“Če vpleteni potrebujejo mediatorja, sem jim na voljo,” je 17. aprila v obsežnem zapisu na svojem Facebook profilu k dialogu pozval legendarni slovenski košarkar Peter Vilfan. Je morda prišlo do kakšnega pogovora?

Ne. Nobenega stika ni bilo. Vse ostaja pri sprejetem.

Kdo pa vam je sporočil, da na EuroBasketu ne boste del reprezentance?

Verjetno sem izvedela celo za vami. Na žalost. Imela sem prost dan. Ravno sem prišla izpod prhe in na telefonu zagledala številna sporočila. Kmalu sem prišla do uradne objave Košarkarske zveze Slovenije. Zame je bil to velik šok. V prvi vrsti zaradi tega, ker menim, da bi me lahko pred tem kdo poklical in mi povedal za odločitev.

In pri tem je ostalo? Do danes niste imeli pogovora s predstavniki KZS ali selektorjem?

Tako je.

Obžalovanje, jeza, razočaranje … Kaj čutite ob tem?

Zgodba je žalostna. Jaz pa nisem žalostna. Mislim celo, da je krajši konec potegnila reprezentanca. Jaz pa … Imam dovolj časa za počitek in kakovostno pripravo na novo sezono. Po drugi strani pa vam lahko povem, da me poteza KZS ni niti malo presenetila. Prav zaradi tega govorim, da je zgodba žalostna.

Ste torej že pred tem čutili ali vsaj posumili, da ste v reprezentanci pod vodstvom novega selektorja nezaželeni?

S strani selektorja znakov nezaželenosti zagotovo nisem čutila. Vsaj po mojem mnenju. Imela sva povsem normalen odnos. Na prvih kvalifikacijskih tekmah je vse potekalo brez težav. Kaj se je dogajalo po tem, niti ne vem. Izpustila sem dve tekmi in nato zbor s pripravljalnimi tekmami, ker sem morala sanirati poškodbo. Morda so se takrat sprožile kakšne govorice. Ne vem, kaj je komu kapnilo v glavo. Res ne vem, zakaj je prišlo do tega. Prepričana pa sem o tem, da to zanesljivo ni prišlo s strani trenerja.

Namigujete, da je bila žogica na strani Košarkarske zveze Slovenije?

Da, to je bolj verjetno.

Eva Lisec je edina javno obžalovala odstranitev Nike Barič. Foto: Aleš Fevžer

Je torej na tej ravni kdaj prišlo do spora?

S KZS? Ne. Prepričana pa sem o tem, da sem šla odgovornim vedno v nos. Če pač ne kimaš, hitro nastane težava. A nikoli ni bilo spora. Dejala bi, da so imeli z menoj konflikt, za katerega pa niti nisem vedela.

Kaj pa vaša vloga, vaše poteze? Ali kaj obžalujete? Konkretno, bi bila vaša objava na Facebooku danes drugačna?

Če do moje odstranitve ne bi prišlo zdaj, bi pa na pripravah. Pri KZS so le čakali na položaj, v katerem se me lahko znebijo. Čakali so vrsto let. A dokler je bil selektor še Damir Grgić, je nekako nadzoroval položaj. Zato jim ni uspelo. Zdaj pa reprezentanco vodi selektor, ki pred tem ni bil del zgodbe. Bog ve, kakšne zgodbice je poslušal. Očitno jim je verjel. Žalostno je le, da se selektor, ki reprezentanco vodi dve leti in vidi, kakšno je stanje, ne postavi na stran igralk.

Brez spora, brez pogovora. Kot bi v zgodbi nekaj manjkalo …

Jaz vam lahko zgolj prisežem, da kakšnega spora ni bilo. Verjetno lahko to potrdijo tudi soigralke. Kaj je v ozadju? Ne vem. Morda ljubosumje, lahko sem šla komu v nos in tako naprej.

50 nastopov za Slovenijo. Foto: Aleš Fevžer

Še enkrat. Bi danes ravnali drugače?

Moja vest je čista. Vedno sem bila profesionalka. Trudila sem se po najboljših močeh. Moja izjava ne bi smela nikogar užaliti. Če je koga prizadela, to ni moja težava.

Kakšen pa je bil odziv reprezentančnih soigralk? Javno se je oglasila le Eva Lisec.

Odziv je bil dober. Približno 80 odstotkov igralk me je kontaktiralo. Razumem, da se ne želijo medijsko izpostavljati. Tega nisem niti pričakovala. Zameriti jim tega ne morem. Vse spoštujem. Vem pa, da bi se jaz prva oglasila. A to je že vprašanje značaja. Eva mi je glede tega podobna.

Zanimivo pa je, da je komentar na to temo ob našem vprašanju vljudno zavrnil tudi Damir Grgić.

On se je kot selektor dolgo boril, da bi bilo vse v redu. To poglavje je zaprl. Zdaj se ni želel vmešavati. To je zgodba o meni, novem selektorju in KZS.

So vrata reprezentance za vselej zaprta? Kaj bi storili, če bi vas prihodnje leto nov selektorski obraz povabil v izbrano vrsto?

Ne vem. Trenutno vam ne morem odgovoriti. Zadnji dogodki so še zelo sveži. Tudi vodstvo ostaja isto. Poleg tega je veliko vprašanj še odprtih. Kakšen bo EuroBasket? Kakšna bo naša prihodnost? Kdo bo igral? Kakšna bo slovenska generacija? Nimam odgovorov. Lahko pa povem, kako sem razmišljala pred časom. Nameravala sem igrati na domačem evropskem prvenstvu. Če bi se nato uvrstile na svetovno prvenstvo ali olimpijske igre, bi še vztrajala. Če pa bi domači EuroBasket postregel z neuspehom, bi se umaknila in mesto prepustila mlajšim igralkam.

Boste EuroBasket spremljali kot gledalka v Stožicah?

O tem še nisem razmišljala. Morda me boste videli v Stožicah. V prvem delu prvenstva ne, saj ne bom v Sloveniji. Če bodo Slovenke napredovale, si bom z veseljem ogledala kakšno tekmo. Poleg tega je tudi moja klubska soigralka Nevena Jovanović reprezentantka Srbije. Tudi njo bi rada videla.

Na dopustu ljudje poskušajo odmisliti službene izzive. Kakšen je bil vaš oddih? So vam nedavni dogodki kratili spanec?

Sprostila sem se. Ne razmišljam o tem. Tudi zdaj, ko sem v Trbovljah. Da, če me kdo kaj vpraša na to temo, razmišljam in govorim, sicer pa ne. Tudi v postelji pred spancem o tem ne razmišljam. Počivam, uživam in razmišljam o svoji prihodnosti. Obenem pa se držim načela, da se vse zgodi z razlogom. V vsaki stvari je nekaj dobrega.

In kakšna je vaša klubska prihodnost? Ali Nika ostaja v Niki?

Na mizi imam nekaj ponudb. Deloma iz Rusije, deloma iz ostalih evropskih držav. Trenutno še ne vem, na kakšno pot bi se podala. Z zadnjo sezono sem bila zadovoljna. V Niki sem se odlično počutila. Bila sem kapetanka, igrala sem dobro, vzdušje je bilo dobro … Le rezultat ni bil najboljši. Prihodnost? Počakajmo. Z zastopnikom še nisva sprejela odločitve.

Kaj pa ženska liga NBA? Je ta vlak odpeljal?

Če bi pokazala pravo zanimanje, bi mi zastopnik takoj našel klub v ligi WNBA. A moja prioriteta je bila vsa ta leta reprezentanca. Pa tudi počitek. Nisem želela igrati vseh dvanajst mesecev. Vrata pa niso zaprta. Morda se bo v meni kdaj porodila želja, da bi zaigrala v ZDA.

Kakšno pa je vaše zdravstveno stanje? Pa tudi motivacija? Koliko je v vas še košarkarskega goriva?

Motivacija ni vprašljiva. Nisem več najmlajša, a mi gre dobro od rok. Morda sem zaradi tega poleti vedno še toliko bolj zagnana. Košarko imam neizmerno rada. Kakšne tri ali štiri sezone se zanesljivo še vidim pod koši.

Vemo, iz kakšne lige izhajate. Danes je za vas košarka dobro plačana služba, kar je v našem okolju zelo velika redkost. Ste kdaj na kariero pogledali tudi skozi to prizmo?

Uspelo mi je. Pot ni bila lahka. Vsak dan sem ponosna nase. Uspelo mi je, kar predhodnicam ni. Upam, da mi bodo igralke sledile.