Aleksander Čeferin bo v sredo, 5. aprila, prejel še tretji mandat na čelu Uefe. 55-letni slovenski pravnik je prvi mož najpomembnejše evropske nogometne organizacije, ko se ta sooča z mnogimi spremembami — od novih tekmovanj, uvajanja novih tehnologij in vse do boja proti evropski nogometni superligi.
Aleksander Čeferin je bil prvič izvoljen za predsednika Uefe leta 2016, ko je na volitvah premagal Nizozemca Michaela van Praaga. Leta 2019 je bil izvoljen za drugi mandat.
Prav njegov drugi mandat je bil najzahtevnejši, ne le zaradi težav, ko se je zaradi pandemije praktično ustavil svet, temveč tudi zaradi izzivov znotraj nogometa, ki bi spremenili svetovno ravnovesje nogometa ter položaj in moč Uefe kot ključnega podpornega stebra tega ravnovesja.
Že 47. Uefin kongres bo potekal v najzahodnejši prestolnici celinske Evrope, v Lizboni. V portugalski prestolnici bo Slovenec prejel še tretji mandat na čelu krovne evropske nogometne zveze.
Vprašanje superlige, črna pika finale v Parizu
Največja izziva drugega mandata sta bila tako imenovana evropska superliga in spor na relaciji med Uefo in Fifo, ko je Gianni Infantino, predsednik Fife, zagovarjal mnoge drastične spremembe, med njimi tudi igranje svetovnega prvenstva na dve leti. Oba projekta sta bila neposreden napad na trenutni evropski nogometni ekosistem.
Predsednik Uefe je podporo našel v evropskih nogometnih zvezah in navijačih. Nogomet mora biti po besedah Čeferina namenjen vsem, predvsem igralcem in navijačem, in ne bančnim računom in finančnim ambicijam peščice elitnih posameznikov.
Črn madež na krovno evropsko nogometno zvezo je pustil tudi finale lige prvakov leta 2022, ki je potekal v Parizu. Pred tekmo je v francoski prestolnici zavladal kaos, zaradi česar je bil začetek tekme prestavljen za 36 minut, mnogi navijači pa so kljub temu, da so imeli vstopnice, ostali pred vrati stadiona.
Kaj sploh je Uefin kongres?
Kongres Uefe je evropska različica nogometnega parlamenta. Na njem se srečajo predsedniki in generalni sekretarji vseh 55 članic Uefe, kjer sprejemajo odločitve, ki pomagajo oblikovati evropski nogomet.
Udeleženci razpravljajo in glasujejo o ukrepih in predlogih. Enodnevnemu zasedanju predseduje prvi mož Uefe, torej Aleksander Čeferin, ki je letos edini kandidat za mesto predsednika.
Na volitvah je oseba sicer izvoljena v prvem krogu glasovanja, če jo je podprla absolutna večina (tj. več kot polovica) oddanih veljavnih glasov. V primeru, da v prvem krogu ni absolutne večine, sledi drugi krog, kjer je izvoljena oseba, ki je prejela navadno večino (tj. največ glasov). V primeru enakega števila glasov v drugem krogu glasovanja se izvede še tretji krog glasovanja. V primeru neodločenega izida tretjega glasovanja se predsednika določi z žrebom.
Razglednica prizorišča kongresa: Lizbona
Lizbona se kot portugalska prestolnica nahaja ob reki Tejo in je najzahodnejše glavno mesto v celinski Evropi. S svojo bogato zgodovino, osupljivo arhitekturo in živahno kulturo je Lizbona ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Evropi.
Mestna arhitektura je edinstvena mešanica različnih slogov, od gotske in baročne do neoklasicistične in moderne. Ena izmed najbolj prepoznanih znamenitosti je obrambni stolp Torre de Belem iz 16. stoletja. V bližini se nahaja spomenik, namenjen portugalski dobi odkritij (Padrão dos Descobrimentos). Samostan Jeronimos, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je še ena od glavnih znamenitosti mesta.
Velik del portugalske kulture je tudi fado. Gre za tradicionalno glasbo, ki je nastala na Portugalskem v začetku 19. stoletja.
Po ljudskem prepričanju je fado oblika glasbe, za katero so značilne žalostne melodije in besedila, pogosto o morju ali življenju revnih, prežeta z občutkom resignacije, usode in melanholije. To je ohlapno zajeto v portugalski besedi saudade, ki pomeni hrepenenje oziroma neke vrste občutek nostalgije.
Leta 2011 je bil fado uvrščen na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, s čimer je bil priznan njegov pomen kot simbol portugalske identitete in kulture. Danes je lizbonski fado še vedno pomemben del portugalske kulturne dediščine, v njem pa uživajo tako domačini kot obiskovalci.
Med najbolj znane lizbonske pevce fada spadajo Amália Rodrigues (kraljica fada), Mariza, Maria Severa in Carlos do Carmo.
Mesto je znano tudi po čudovitih soseskah, od katerih ima vsaka svoj poseben značaj. Alfama, najstarejša soseska v Lizboni, je labirint ozkih ulic in uličic, ki vodijo do skritih trgov in čudovitih razglednih točk. Soseska Bairro Alto slovi po živahnem nočnem življenju s številnimi bari in restavracijami, ki zaživijo po sončnem zahodu.
Hrana je sestavni del lizbonske kulture, obiskovalci pa si lahko privoščijo različne tradicionalne jedi, vključno s svežimi morskimi sadeži, mesom na žaru in okusnim pecivom. Med najbolj priljubljenimi lokalnimi specialitetami so bacalhau (slana polenovka), cozido (enolončnica iz mesa in zelenjave) in pastel de nata (kolački z listnatim testom in jajčno kremo).
Zaradi toplega podnebja, prijaznih ljudi in sproščenega vzdušja je destinacija, ki spada med najbolj priljubljene na stari celini.
Slovenec na čelu ene najpomembnejših nogometnih organizacij
Aleksander Čeferin je slovenski pravnik in nogometni funkcionar, najbolj znan po svojem delovanju kot predsednik Uefe, krovne evropske nogometne zveze.
Opisan kot karizmatičen in odločen vodja, Čeferin je močan zagovornik pravičnosti, solidarnosti in inkluzivnosti v športu, tako je bila pod njegovim vodstvom ustanovljena tudi Liga narodov za ženske.
Rodil se je 13. oktobra 1967 v Ljubljani. Čeferinovo strokovno ozadje je pravo, saj je študiral na Univerzi v Ljubljani, kjer je leta 1991 pridobil diplomo, pozneje pa še magisterij iz gospodarskega prava (1993). Nato se je pridružil družinski odvetniški pisarni, kjer se je med drugim zanimal za zastopanje poklicnih športnikov in športnih klubov. Kasneje je nasledil svojega očeta na mestu direktorja podjetja.
55-letnik je v nogometne vode vstopil leta 2005 z delom v izvršnem odboru futsal kluba FC Litija. Med letoma 2006 in 2011 pa je bil tudi član izvršnega odbora NK Olimpija Ljubljana. Kasneje je bil predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS), in sicer od leta 2011 do 2016, preden je bil 14. septembra 2016 na izrednem kongresu v Atenah izvoljen za sedmega predsednika Uefe, hkrati pa je postal tudi podpredsednik svetovne nogometne zveze.
Prav pod vodstvom Čeferina je Uefa doživela obdobje mnogih pomembnih sprememb in razvoja v evropskem nogometu, vključno z uvedbo novih tekmovanj, kot sta Liga narodov za reprezentančni nogomet in Konferenčna liga za klubski nogomet, in uvajanjem tehnologije v nogometu, kot je na primer sistem VAR, ki pa je poskrbel za kar nekaj polemik tudi na slovenskih zelenicah.
Nekdanji predsednik NZS je prav tako velik zagovornik finančne poštenosti in trajnostnega razvoja v nogometu, med drugim je zahteval večjo preglednost in odgovornost pri upravljanju nogometnih klubov in tekmovanj.
Poleg svojega dela v nogometu je Čeferin znan tudi po filantropiji. Novembra leta 2017 je bil izvoljen za predsednika Uefine fundacije za otroke, kjer je nasledil nekdanjega predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa. Fundacija za otroke podpira humanitarne projekte po vsem svetu, povezane s pravicami otrok na področjih, kot so zdravje, izobraževanje in vključevanje.
Novembra 2017 se je Čeferin pridružil tudi dobrodelnemu gibanju Common Goal in se zavezal, da bo 1 % svoje plače namenil dobrodelnim projektom te organizacije.
Plovba skozi drugi mandat na čelu Uefe je bila vse prej kot mirna, toda nekako simbolično bo 55-letnik tretji mandat začel v Lizboni, kjer so svoje odprave začeli nekateri najboljši pomorščaki. Vrhunec tretjega mandata na krovu Uefine karake bo vsekakor evropsko prvenstvo leta 2024 v Nemčiji, kvalifikacije za Euro so odlično začeli tudi slovenski nogometaši.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!