Brazilski nogometaši so sinoči na tekmi osmine finala proti Južni Koreji odlično začeli izločilne boje na svetovnem prvenstvu v Katarju. Proti Azijcem so večino dela opravili že v uvodnih 36 minutah, po katerih je na semaforju pisalo 4:0 za Južnoameričane. Čeprav so Korejci v 76. minuti prek Ho-Seung Paika znižali, pa je bila prednost dovolj velika, da si je brazilski selektor Tite lahko privoščil redko videno potezo.
V 80. minuti je vodja brazilske klopi opravil še zadnji dve menjavi. Tite je Neymarja, ki se je vrnil po poškodbi gležnja na prvi tekmi skupinskega dela proti Srbiji, zamenjal z Rodrygom. Več pozornosti pa je pritegnila menjava vratarja, v igro je namesto Alissona Beckerja vstopil Weverton. 34-letni čuvaj mreže Palmeirasa je tako vpisal deveti reprezentančni nastop, a kar je bolj pomembno: prvega na svetovnem prvenstvu.
Po Alissonu, ki je poleg včerajšnjih 80 minut na tem SP branil na prvih dveh tekmah proti Srbiji in Švici, in Edersonu Moraesu, ki je priložnost dobil na za Brazilce nepomembni tekmi proti Kamerunu, je tako za Brazilijo nastop v Katarju vpisal še tretji vratar. Selecao je tako postala prva reprezentanca na šampionatu 2022, ki je priložnost ponudila vsem trem prijavljenim vratarjem.
Vseh 32 reprezentanc je namreč za nastope na Bližnjem vzhodu šest dni pred začetkom moralo oddati seznam 26 igralcev, na katerem pa po pravilniku Mednarodne nogometne Slovenije (Fife) morajo biti trije čuvaji mreže. Tako določa tretji odstavek 26. člena Fifinega pravilnika o svetovnih prvenstvih.
Ob pravilo treh vratarjev so se leta 2010 ‘zataknili’ pri Severni Koreji. Država, ki je v Južni Afriki nastopila prvič po 44 letih, je za nastope registrirala le dva vratarja, na tretje mesto pa je postavila napadalca Kim Myong-wona. S tem je želel takratni selektor Kim Jong-hun okrepiti svoje napadalne možnosti. A Fifa tega ni dovolila in Korejcem sporočila, da lahko Myong-won na igrišče stopi le kot čuvaj mreže. Na jugu črne celine tako ni zbral nobenega nastopa.
Začetek tega pravila sega v leto 1934 v Italiji na drugo svetovno prvenstvo v zgodovini. ZDA so namreč na SP 1930 v Urugvaju nastopile le z enim vratarjem, posledično pa se je krovna zveza zaradi možnosti poškodb in menjav odločila za dodatno pravilo. Do prve reprezentance, ki je na istem mundialu dejansko na igrišče poslala vse tri vratarje, pa smo čakali vse do leta 1978.
Štirikrat v 80 letih, petkrat v zadnjih osmih
Francozi so na prvenstvu v Argentini prvo tekmo proti Italiji začeli z Jean-Paulom Bertrand-Demanesom v golu, ki je branil tudi proti Argentini. Ker si je ta med drugim srečanjem poškodoval glavo, ga je med vratnicama zamenjal Dominique Baratelli. Ker so galski petelini izgubili (1:2), je priložnost za zadnjo tekmo proti Madžarom dobil Dominique Dropsy.
Do včerajšnje poteze Brazilije je bila ‘uporaba’ treh vratarjev na enem prvenstvu velika redkost. Videli smo jo le osemkrat, Brazilci pa so tako postali deveti v vrsti. Ob tem gre dodati, da je bilo kar pet takšnih primerov izvedenih na zadnjih treh prvenstvih, predtem pa v 80 letih zgolj štirikrat.
Reprezentance, ki so priložnost ponudile trem vratarjem:
Francija, 1978: Jean-Paul Bertrand-Demanes, Dominique Baratelli, Dominique Dropsy
Belgija, 1982: Jean-Marie-Pfaff, Theo Custers, Jacky Munaron
Češkoslovaška, 1982: Zdenek Hruška, Stanislav Seman, Karel Stromšik
Grčija, 1994: Antonis Minou, Elias Atmacidis, Christos Karkamanis
Nizozemska, 2014: Jasper Cillessen, Tim Krul, Michel Vorm
Portugalska, 2014: Beto, Rui Patricio, Eduardo Carvalho
Savdska Arabija, 2018: Abduallah Al-Mayouf, Mohammed Al-Owais, Yasser Al-Mosailem
Tunizija, 2018: Mouez Hassen, Farouk Ben Mustapha, Aymen Mathlouthi
Brazilija, 2022: Alisson Becker, Ederson, Weverton
Številni nogometni navijači in poznavalci se sprašujejo, zakaj se je takšno pravilo obdržalo vse do danes. Nekateri si celo želijo, da bi ga Fifa ukinila, saj bi en dodatni igralec (napadalec, vezist, branilec) na seznamu z omejenim številom mest lahko več pripomogel k igri ekipe kot tretji vratar.
V večini reprezentanc ima namreč en čuvaj mreže zacementirano mesto v prvi postavi, drugi pa priložnost dobi zgolj ob njegovi poškodbi ali pa na rezultatsko nepomembnih tekmah. Tretji je tako na prvi pogled mora res ‘odveč’, a je pomemben tudi za trenažni proces. Če tretja izbira dobi priložnost za nabiranje igralnih minut, pa gre največkrat za simbolno potezo selektorja.
Dve nizozemski menjavi leta 2014:
Največkrat le simbolika
Podobno situacijo kot včeraj smo videli tudi na SP 2014, ko je Louis Van Gaal v vrstah Nizozemske v tekmi za tretje mesto (prav proti Brazilij) ob vodstvu tulipanov s 3:0 v 92. minuti priložnost ponudil Michelu Vormu. Bolj slavno menjavo pa je nizozemski selektor, ki oranje vodi tudi v Katarju opravil v tekmi četrtfinala, ko je pred streljanjem enajstmetrovk na igrišče namesto Jasperja Cillessena poslal Tima Krula.
Slovenska reprezentanca, ki je v svoji zgodovini nastopila na dveh svetovnih prvenstvih, možnosti treh vratarjev ni nikoli izkoristila. V Južni Afriki 2010 je imel mesto med vratnicama zagotovljeno Samir Handanović, ki je branil na vseh treh tekmah, rezervni vlogi pa sta pripadla njegovemu bratrancu Jasminu in Aleksandru Šeligi. Na prvenstvu 2002 na Japonskem in Južni Koreji, ko je Slovenija premierno tekmovala na mundialih, je vloga tretjega vratarja pripadla Dejanu Nemcu, druga dva pa sta si minute razdelila. Mladen Dabanović je priložnost dobil proti Paragvaju, Marko Simeunović, ki prav danes praznuje 55. rojstni dan, pa proti Španiji in Južni Afriki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!