Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Aleš Arnol je nov trenerski obraz slovenskega prvoligaškega nogometa, ki je pri NK Bravo stopil v velike čevlje svojega predhodnika in dobrega prijatelja Dejana Grabića. S 38-letnim trenerjem smo malce poklepetali po sredini tekmi z Mariborom.
Dejan Grabić je bil trener NK Bravo skoraj šest let in bil eden stebrov gradnje nove zgodovine kluba, ki domuje na stadionu ZŠD Ljubljana v Spodnji Šiški. Iz tretje lige ga je popeljal do statusa stabilnega prvoligaša, sam pa postal eden vidnejših trenerskih obrazov slovenskega nogometa.
Ko je pred tedni dočakal klic iz Murske Sobote in ga sprejel, pri Bravu niso delali drame. Njegovega naslednika so izbrali že pred časom. Aleš Arnol, vodja mladinskega klubskega programa, ki je šest let vodil mladinsko ekipo NK Brava in je najuspešnejši mladinski trener kluba, je bil članski ekipi kot pomočnik priključen že nekaj časa. Z namenom, da nekoč postane trener članske ekipe.
Zdaj se je to zgodilo, čeprav ne v najbolj prijetnem trenutku. Trener je postal, ko je Bravo na novo prvenstveno zmago čakal že osem tekem. Z novim trenerjem je ta niz nadaljeval. Remiziral je proti Bravu, izgubil proti Radomljam in vmes še proti drugoligašu Bistrici v pokalnem tekmovanju.
Brez točk je po porazu z 2:3 ostal tudi ob debiju na domačem stadionu v sredo proti Mariboru, ko je že po 30 minutah igre zaostajal z 0:3, a v drugem polčasu pokazal veliko več in skorajda prišel do točke.
“Fantje so v drugih 45 minutah pokazali pravi značaj. Zaradi tega sem pred nadaljevanjem optimist,” pravi 38-letnik, ki se je ob prvoligaškem debiju nehote znašel sredi hudega boja za obstanek. “Prepričan sem, da bomo obstali. Drugi polčas tekme proti Mariboru mi je dal veliko razlogov za optimizem,” je povedal.
Kaj se je zgodilo, da ste v dveh polčasih pokazali dva povsem različna obraza? V prvem ste prejeli tri gole, v drugem ste zabili dva in bi lahko še kakšnega.
Za to, kar smo pokazali v prvem polčasu, ni opravičila. Kljub temu, da si Maribor ni ustvaril veliko priložnosti, smo prepoceni prejeli vse zadetke. Ne zaradi tega, ker bi bil Maribor izvrsten, ampak zato, ker smo bili ‘mrtvi’, premalo agresivni, nismo dobivali dvobojev, nismo napadali nasprotnika, ko je imel žogo.
Čestitke fantom za odziv v drugem polčasu. Ob dveh golih smo si ustvarili še nekaj priložnosti. Dejstvo pa je, da jih nismo izkoristili. Nikakor se rezultat v zadnjem času ne obrne v našo koristi. Bomo pa na tem, ker smo pokazali v drugem delu igre, temelji v prihodnost. Graditi moramo na pristopu, ki smo ga pokazali v drugih 45 minutah, ko smo si z agresivnostjo ustvarjali priložnosti.
Kaj ste fantom ob polčasu v garderobi povedali, da so se stvari tako obrnile?
Seveda sem bil kritičen, kar ob takem polčasu ni težko, so pa fantje kritiko zrelo sprejeli, za kar jim še enkrat čestitam. Odlično so se odzvali, kar kaže na določeno zrelost, ki je niso pokazali samo v garderobi, ampak tudi na igrišču. Prevzeli so odgovornost in zaigrali odlično.
Proti Mariboru se niste branili, že v prvem polčasu ste se postavili precej napadalno.
V prvem polčasu smo želeli delovati v nižjem bloku, ampak smo bili v srednjem bloku preveč pasivni. Srednji blok ne pomeni, da čakaš na napake nasprotnika, ampak ga z igro v njih prisiliš. V drugem delu igre smo želeli pokazati, da nam ni vseeno.
Igro smo spremenili in se postavili višje. Drugi polčas je bil test značaja. Ker smo ta test prestali, verjamem v to, da lahko s sezono zaključimo tako, kot si želimo. Je pa na igro vplival tudi veter. Zaradi vetra so bili Mariborčani v prednosti v prvem, mi pa v drugem polčasu.
Bi si proti Mariboru zaslužili vsaj remi?
Jaz mislim, da bi si, saj smo si, kot sem rekel, poleg zadetkov ustvarili še nekaj lepih priložnosti, medtem ko si Maribor v drugem polčasu ni ustvaril praktično ničesar. Za nami je še ena tekma, na kateri bi si morda zaslužili več. Tudi na zadnjih tekmah, ki smo jih izgubljali, je bilo podobno. Statistika pričakovanih zadetkov kaže, da smo si ustvarjali lepše priložnosti od nasprotnikov, ki pa jih nismo izkoristili.
To seveda ne more biti izgovor. Na koncu je rezultat edino merilo. Nogomet je posel, ki bazira na rezultatih. Zato vsi skupaj prevzemamo odgovornost za slabše rezultate. Smo sredi slabega niza, a bomo naredili vse, da se dvignemo in začnemo nabirati točke.
Bravo ni zmagal že 11 tekem v nizu, zdaj je že v položaju, ko počasi trepeta za obstanek. Je v klubu čutiti pritisk?
Sigurno to vpliva na samozavest, ampak Bravo je imel v vseh prvoligaških sezonah že nekaj podobnih serij brez zmage, zato smo takšnih kriznih trenutkov vajeni. Ključno pa je, da je fokus na vsebini z igrišča. Na podlagi tega, kar pokažemo tam, bomo tudi rezultatsko nagrajeni. Razmišljati o trenutnem stanju nima smisla, saj bodo, če odigramo odlično tekmo, zagotovo prišle tudi točke in nas na lestvici postavile v drug položaj.
Naslednja tekma bo v luči boja za obstanek zelo pomembna. V nedeljo v Spodnjo Šiško prihaja Gorica.
Ne želimo razmišljati o nasprotnikih in gledati na lestvico. Želimo iti iz tekme v tekmo in ponavljati to, kar smo proti Mariboru pokazali v drugem polčasu. Se pa, glede na položaj na lestvici, absolutno strinjam, da bodo točke s tekme proti Gorici izredno pomembne.
Bi bila morebitna selitev v drugo ligo za klub velik udarec?
To je vprašanje, ki je bolj za športnega direktorja ali predsednika kluba, a si v tem trenutku absolutno želimo narediti vse, da obstanemo. Je pa Bravo klub, ki ima jasno poslovno politiko in se svojega položaja glede na finančne vložke zaveda. Verjamemo, da lahko na podlagi dobrega dela vseh v klubu, v katerem celoten ustroj sodeluje med sabo in gleda v isto smer, obstanemo. Ni pa v klubu čutiti pritiska na kakršenkoli način. Sam kot trener pritiska in nezaupanja ne čutim.
Ste prvoligaški debitant na članski ravni. Vas je priložnost, ki ste jo dobili po odhodu Dejana Grabića na klop Mure, presenetila?
V klubu sem že deveto sezono. Z Grabićem sva začela skupaj, jaz v mladinski, on pa v kadetski ekipi, ko smo začenjali drugo, novo obdobje v zgodovini kluba. V zadnjih letih sem razmišljal o priložnosti v članskem nogometu, potem ko sem bil vrsto let v mladinskih in mlajših selekcijah. Pri Bravu so mi jasno dali vedeti, da si me v klubu želijo kot vodjo mladinskega programa in bom, ko bo prišel čas za to, dobil priložnost tudi med člani. To se je tudi zgodilo, vse je bilo načrtovano.
Prišel sem v zahtevnem trenutku. Precej lažje bi bilo, če bi prišel po koncu sezone ali pa v situaciji, ko bi bilo že vse odločeno. Ampak se ne pritožujem. Dejan je pač dobil odlično priložnost, ki si jo je po vseh teh letih in ob vsem delu, ki ga je opravil z Bravo, tudi zaslužil. Zanj sem zelo vesel. Nisva samo kolega, ampak tudi dobra prijatelja. Ko sem dobil priložnost, nisem razmišljal. Zagrabil sem jo kljub situaciji, ki ni rožnata.
Sta si z Grabićem kot trenerja podobna? Bo Bravo podoben, kot je bil?
Skupaj sva rastla kot trenerja, zato naju določene smernice, ki jih v nogometu imava, zagotovo povezujejo. Skupaj sva v prvi ligi tudi sodelovala, bil sem njegov pomočnik, veliko sva študirala in si delila določene zaključke. Veliko stvari je podobnih, je pa vodenje v trenerskem poslu zelo pomembno. Po značaju nisva ista, se razlikujeva. Lahko bi rekel, da izhajava iz iste trenerske šole, ampak obstajajo nianse, ki se zagotovo razlikujejo.
Vsi zadetki na tekmi Bravo – Maribor:
0:1 Arnel Jakupović:
0:2 Marko Tolić:
0:3 Max Watson:
1:3 Luka Štor:
2:3 David Flakus Bosilj:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!