Še nekaj ur in dokončno bo padel zastor nad slovensko nogometno sezono 2022/2023. Čeprav smo zaradi dominantne Olimpije ostali brez pravega boja za državno krono, je tudi letošnja sezona postregla s številnimi edinstvenimi dogodki, preobrati in potezami, ki so še kako odmevale v slovenski nogometni javnosti. V naslednjih vrsticah tako preverite dogodke, po katerih si bomo najbolj zapomnili letošnjo sezono Prve lige Telemach.

Dobrodošel, Albert Riera

Ko je 4. julija 2022 Albert Riera postal trener Olimpije, ga je na predstavitveni novinarski konferenci pričakala gruča razjarjenih članov navijaške skupine Green Dragons in ga pregnali izza govorniškega pulta. V klubu je vladal kaos, direktor Igor Barišić je dobil interni dvoboj z Mladenom Rudonjo in Robertom Prosinečkim, zgodba nove Olimpije pa se je na trhlih temeljih začela graditi znova.

Vdor navijačev na predstavitveno konferenco Alberta Riere

Kar se je pred letom dni zdela kot zaletava poteza vodstva kluba, je danes zadetek v polno. Naravnost v rdečo sredinsko področje tarče. V svoji prvi trenerski sezoni je Albert Riera pometel s slovensko nogometno konkurenco, Olimpijo pa spremenil v dominanten stroj zmag, ki je z nepričakovano lahkoto že nekaj krogov pred koncem potrdil državni naslov in mu kmalu zatem dodal še pokalnega.

V manj kot enem letu je torej Riera prehodil pot od trenerskega anonimneža do ljubljenca navijačev, ki ga bo, kakorkoli obrnemo, nogometna Slovenija pogrešala. Tudi zaradi ostrih izjav, zaradi katerih je razburjal številne akterje od Murske Sobote do Kopra. A o tem več kasneje. Španec se po manj kot enem letu poslavlja od Olimpije, podobno kot Igorja Biščana pa se ga bodo navijači zeleno-belih še dolgo radi spominjali.

Umazano evropsko ogledalo slovenskega nogometa

Ko ob koncu sezone analiziramo domačo nogometno sezono, radi zaključimo s tem, da bo pravo ogledalo kakovosti našega klubskega nogometa pokazala Evropa. Ta je slovenskim predstavnikom v poletju 2022 prisolila močno zaušnico in nas znova pahnila v anonimnost mednarodnega nogometa.

Če je bilo ob vsem kaosu Olimpije še nekako razumljivo, da je sicer vse prej kot rutinskem napredovanju proti predstavniku Luksemburga sledil izpad proti romunskemu Sepsiju, je bilo precej bolj zaskrbljujoče dejstvo, da je Mura Evropi v slovo pomahala po izpadu z irskim St. Patrick’s Athleticom, Koper pa se je poslovil celo proti lihtenštajnskemu Vaduzu, ki je sicer kasneje senzacionalno ugnal tudi Kayserispor in dunajski Rapid ter se prebil v skupinski del konferenčne lige.

Največje razočaranje evropskega poletja pa je bil zagotovo državni prvak Maribor. Po napredovanju v prvem krogu kvalifikacij za ligo prvakov proti Šahtarju iz Soligorska je močno, zelo močno dišalo po evropskem poletju, a so vijoličasti pod vodstvom Radovana Karanovića in z dodobra prenovljenim moštvom po šampionski sezoni nato zaporedoma izgubili proti Šerifu iz Tiraspola, Helsinkom in romunskem Cluju ter ostali brez evropske jeseni. Najbolj izstopajoč podatek je bil zagotovo ta, da na sedmih od osmih evropskih tekem Štajerci niso zatresli nasprotnikove mreže.

Vrnitev Josipa Iličića

5. oktober 2022 je bil velik dan za navijače Maribora. V sivino mariborske sezone, v kateri je bil takrat po izpadu iz Evrope štajerski ponos za nameček še povsem pri dnu prvenstvene lestvice, je posijal žarek upanja po imenu Josip Iličić. Po več kot desetletju igranja na najvišjem evropskem nivoju se je dolgoletni slovenski reprezentant vrnil v domovino in znova oblekel dres kluba, v katerem je leta 2011 na vsega nekaj tekmah tako zablestel, da so se mu odprla vrata Serie A.

Njegova vrnitev v mariborski nogometni hram je bila sanjska. Na svojem drugem debiju v vijoličastem dresu je “Jojo” takoj dosegel zadetek in navijače Maribora spravil v delirij. Čeprav fizično še zdaleč ni bil optimalno pripravljen, je nogometni profesor hitro dokazal, da gre za v našem prostoru močno izstopajočo kvaliteto.

Sledile so zimske priprave, skozi katere je Josip Iličić izpeljal pravo telesno preobrazbo in na pripravljalnih tekmah že spominjal na starega dobrega Iličića, ki je s svojimi nogometnimi vragolijami v obup spravljal nasprotnikove branilce. Zakaj te forme ni uspel prestaviti še na tekmovalne obračune, je težko razložiti. Po vrnitvi Prve lige Telemach se je Iličićeva statistka sicer pridno polnila, a ne z zadetki in asistencami temveč s kartoni rumene in celo rdeče barve. V zadnjem obdobju je bil Kranjčan na stranskem tiru, zaradi poškodbe mišice je nazadnje igral na aprilskem večnem derbiju, medtem pa so se pojavile celo govorice, da je bila to tudi njegova zadnja tekma v dresu NK Maribor in da se seli v bogati arabski svet. Vsaj za zdaj so bile sicer te govorice hitro utišane.

Zadetek Josipa Iličića proti Radomljam

Kazni in poplačila: novo poglavje kaosa v ljubljanski Olimpiji

28. oktobra je v pisarne Olimpijo prispelo elektronsko sporočilo, ki ga z naslova svoje nogometne zveze ne želi prejeti noben klub. NZS je namreč zaradi neplačanih obveznosti do nekdanjih nogometašev prepovedala registracijo novih nogometašev v naslednjih dveh prestopnih rokih. Dolg zmajev do Save Petrova, Nina Pungarška, Aljoše Matka, Ivana Banića, Nika Prelca, Neven Đuraska, Tomislava Tomića, Nika Kapuna in Uroša Koruna je skupno znašal več kot 253.000 evrov.

Kljub izjemnim rezultatov zmajev na igrišču so glavni predmet ljubljanskih nogometnih debat znova postale pisarne, ki so se morale vzporedno ukvarjati še z izplačili dolgov do nekdanjih trenerjev Sava Miloševića, Dina Skendra in Roberta Prosinečkega. Če temu dodamo še vroče dogajanje v primeru Jake Čubra Potočnika, kakšno zamujeno plačo aktualnim igralcem in opozorilo Uefe pred izključitvijo iz njenih tekmovanj, potem ni težko sklepati, da je za vodstvom Olimpije izjemno naporna sezona.

A zadeve so zdaj bolj ali manj urejene. Kakšen rep iz preteklosti je verjetno še ostal, a potrebno je priznati, da so, čeprav praviloma tik pred zdajci, v vodstvu Olimpije poravnali vse naložene obveznosti, četudi so s tem investicije Adama Deliusa precej višje, kot je sam pričakoval ob prevzemu kluba. Nemški poslovnež zdaj računa na to, da bo klub čim prej postal odvisen le od svojega delovanja. Z naslova evropskih tekem in prodaje nekaterih izstopajočih nogometašev se zeleno-belim v resnici obetajo donosni finančni prilivi in morda se bo vendarle po letih vzponov in padcev v zmajevo gnezdo naselil mir.

Rojstvo novega rivalstva

NK Celje in NŠ Mura sta v zgodovini odigrala kar nekaj medsebojnih tekem. Številne med njimi so bile tudi precej pomembne, a verjetno nobena doslej ni zbudila takšnega navijaškega odziva, kot ga je prvi krog letošnje nogometne pomladi, ko so Prekmurci gostovali v knežjem mestu.

Razlog je bil preprost. Luka Bobičanec, ki je bil v zadnjih letih simbol Murinih uspehov, je Fazaneriji pomahal v slovo in se odpravil svojo srečo iskati v celjski dres. S tem se je pridružil še dvema nogometašema, ki sta v preteklosti blestela v črno-belem dresu – Ninu Koutru in Matku Obradoviću. Razjarjeni prekmurski navijači so bili na nogah. Svoje nekdanje ljubljence so preimenovali v plačance, za 11. februar pa napovedali prekmursko invazijo v mesto ob Savinji.

Tekma na stadionu Z’Dežele je bila nov dokaz, kako močna je Murina navijaška podpora. A če so črno-beli slavili na tribunah, so na zelenici tri točke osvojili Celjani, ki so rane navijačev iz Murske Sobote še posolili dva meseca kasneje, ko so grofje na medsebojni tekmi slavili tudi na Fazaneriji in so za zdaj dominantna sila novega rivalstva, ki se je razvilo na slovenskih tleh. In ta rivalstva, ki spodbujajo tekmovalni duh ter dodatno aktivirajo navijače, so lahko za slovenski nogomet samo dobra.

Odločitev, ki se je Bogat(in)o(v) obrestovala

Potem ko so lani prvič v zgodovini obstali med slovensko nogometno elito, so se na polovici sezone Radomljani znašli v velikih težavah. Ekipa Nermina Bašića je bila brez zmage vse od zaključka julija in tik pred zimskim premorom so v klubu povlekli nepriljubljeno potezo. Bašić je postal preteklost kluba, njegov stolček pa je zasedel nekdanji trener Aluminija Oliver Bogatinov, ki je lani kot športni direktor Kopra soustvaril izjemno sezono kanarčkov, v kateri so bili Primorci zelo blizu dvojni kroni.

Podvig, ki je uspel Bogatinovu na klopi Radomelj, je verjetno celo premalo opevan. Mlinarji so v drugem delu sezoni zbrali sedem zmag, sedem remijev in samo enkrat priznali premoč nasprotniku. S tem so edina ekipa v nogometni pomladi, ki je doživela en sam poraz, več točk od Bogatinove čete so osvojili samo Celjani.

S svojim delom je Bogatinov izpostavil tudi nekaj nogometašev, ki bodo v prihodnje verjetno igrali na višjem nivoju. Za Esterja Soklerja sta zainteresirana kar Maribor in Olimpija, navijači Mure so še kako pogrešali Samsodina Oura, ki bo verjetno v prihodnji sezoni našel svoje mesto v Fazaneriji. Tudi Madžid Šošić je z izstopajočimi predstavami verjetno pripravljen na naslednji korak kariere. Prav lahko se zgodi, da se bo za isto potezo odločil tudi Bogatinov, povabilo na trenerski stolček Kopra bi bila verjetno ponudba, ki je zaradi svoje dolgoletne povezave s tem klubom ne bi mogel zavrniti.

Soočenje Zlatko Zahović – Marko Šuler

Z oddajo Pod prečko se je drugo sezono zapored nogometno dogajanje z zelenic Prve lige Telemach ob ponedeljkih preselilo tudi v Sportklubov studio, v katerem smo po dolgem in počez analizirali vse pomembne dogodke v slovenskem nogometu in številne debate so v slovenski nogometni javnosti še kako odmevale.

Zagotovo izmed vseh oddaj velja še posebej izpostaviti medijsko soočenje nekdanjega športnega direktorja NK Maribor Zlatka Zahovića in aktualnega vodje kadrovske politike v Ljudskem vrtu Marka Šulerja. Nekdanja slovenska reprezentanta, ki sta v preteklosti kot športni direktor in kot nogometaš tudi sodelovala pod Kalvarijo, sta se skozi zanimiv dialog dotaknila nekaterih aktualnih tem v klubu iz mesta ob Dravi ter analizirala, kaj vse se je v tej sezoni zataknilo.

Ko je govora o oddaji Pod prečko, velja omeniti tudi veliko dodano vrednost nove sezone. To je naš nekdanji vrhunski mednarodni sodnik Damir Skomina, za katerega lahko mirno zapišemo, da je sodniški pogled oddaje dvignil na nov nivo, kjer se v enaki meri kot deli pohvale tudi opozarja na sodniške napake.

Prvenec Žana Vipotnika v članski izbrani vrsti Slovenije

Čeprav sezona za NK Maribor ni bila uspešna, so v njej vijolice uspele v nogometno orbito izstreliti zvezdo, ki na njej še kako svetlo sveti. Žan Vipotnik je v zaključku lanske jeseni začel svoj strelski pohod, ki se na domačih zelenicah ni ustavil vse do danes.

Konjičan je z dvajsetimi zadetki prvi strelec Prve lige Telemach, za njim pa je obnorelo “pol Evrope”, ki ga želi zvabiti v svoje vrste. Vrhunec sezone Konjičana pa je bil prav gotovo njegov prvenec v majici slovenske članske izbrane vrste. O tem, kako pomemben je bil zadetek za zmago proti Kazahstanu (2:1), ni potrebno izgubljati besed. Prav lahko se zgodi, da bo ravno Vipotnikov gol tisti, ki bo Sloveniji odprl vrata evropskega prvenstva 2024.

Zadetek Vipotnika proti Kazahstanu

Če dodamo, da je bil 21-letnik lani v tem obdobju s Triglavom del dodatnih kvalifikacij za preboj v prvo ligo, dobimo nov dokaz tega, kako nepredvidljiv je nogomet in kaj vse se lahko zgodi v enem letu.

Rierine medijske puščice

V slovenskem nogometu skorajda ni kluba, ki ne bi bil del medijskih šovov Alberta Riere. Španec je bil tudi v svojih javnih nastopih prava popestritev slovenske lige, saj se je obregnil ob vsako stvar, ki mu je malce prekrižala načrte.

Jezil se je nad tehnologijo VAR, nad nespoštovanjem vodstev ostalih klubov, nedodeljenimi garderobami in tako naprej. Najbolj odmeven je bil zagotovo njegov spor z Antejem in Ivico Gubercem, ko so po februarski tekmi med Koprom in Olimpijo v tunelu Bonifike grmele težke besede in se je drama raztegnila še v dni, ki so sledili obračunu.

Albert Riera se je dobro zavedal, da je nogomet šov in nemir, ki ga sproža zaradi svojih izjav, pomeni toliko več miru za njegove varovance. Jasno, njegovim nasprotnikom se je pogosto zdelo, da v teh zadevah pretirava, njegovega pristopa nikakor niso razumeli. Če bi ga, bi ga morda tudi večkrat premagali.

Tolinka

Panenka, ki je postala tako zelo posebna, da je dobila kar svoje ime. Poteza sezone se pravzaprav ni zgodila v prvenstvu, ampak v finalu pokalnega tekmovanja, ko je v zadnji minuti rednega dela tekme Marko Tolić izvajal enajstmetrovko, z realizacijo katere bi Maribor premagal večno tekmico Olimpijo in s pokalno lovoriko rešil pred tem neuspešno sezono 2022/2023.

Zapravljena enajstmetrovka Marka Tolića

S Tolićevo enajstmetrovko smo dobili smo še en dokaz, da je potrebno najprej skočiti, potem pa reči hop. Hrvat je namreč z lahkomiselnim zaključkom s “panenko” enajstmetrovko zapravil, kar je Olimpija izkoristila in s svojo izkoriščeno enajstmetrovko v zaključku podaljška prišla do zmage in dvojne krone.

Tolić si je s svojo potezo nakopal gnev navijačev pa tudi jezo trenerja Damirja Krznarja in športnega direktorja Marka Šulerja. Slednji je v prvih izjavah celo razmišljal o tem, da je posojeni nogometaš Dinama v Ljudskem vrtu po tej potezi popolnoma prečrtan, a se tudi ta juha ni skuhala tako vroča, kot se je skuhala. Retorika se je malce umirila, a grenak priokus v taboru vijolic ostaja. Sezona brez lovorike in s polomom v Evropi bo enostavno morala dobiti oznako neuspešna.