Anonimni Einstein iz Hrvaške, ki ga je v teh dneh spoznal ves svet

Petar Šegrt je hit letošnjega azijskega pokala. FOTO: Profimedia.

Petar Šegrt je hrvaški trener, ki je ena od osrednjih zgodb azijskega pokala v Katarju. Selektor Tadžikistana, ki ga je ob debiju popeljal do četrtfinala tekmovanja. "Tu se ne nameravamo ustaviti," sporoča 57-letni trener, ki je vse bolj priljubljen v javnosti.

Tadžikistan je nastal leta 1991 in prvo nogometno tekmo odigral 17. junija 1992, natanko dva tedna za tem, ko je prvič na uradni tekmi v Talinu proti Estoniji nastopila Slovenija. Od takrat je zaigral v sedmih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo in šestih za azijski pokal, a do letos nikoli ni zaigral na velikem tekmovanju.

Zdaj pa je ta srednjeazijska država, ki na jugu meji na Afganistan, na vzhodu na Kitajsko, na severu na Kirgizistan in na zahodu na Uzbekistan, postala hit azijskega pokala, ki te dni poteka na prizorišču zadnjega svetovnega prvenstva, v Katarju.

Tadžikistan, ki z deset milijoni prebivalcev spada v spodnjo polovico azijskih držav, se je ob debiju prebila v četrtfinale azijskega pokala.

Ena najbolj revnih azijskih držav je v skupini skupaj z branilcem naslova in domačinom Katarjem, Kitajsko in Libanonom osvojila štiri točke in se prebila med najboljših 16 reprezentanc v Aziji, potem pa v osmini finala šokirala Združene arabske emirate. Polfinaliste zadnjega azijskega pokala je izločila po enajstmetrovkah.

Tadžikistan na letošnjem azijskem pokalu:

1. krog skupinskega dela (13. januar):
Kitajska – Tadžikistan 0:0

2. krog skupinskega dela (17. januar):
Tadžikistan – Katar 0:1

3. krog skupinskega dela (22. januar):
Tadžikistan – Libanon 2:1

Osmina finala (28. januar):
Tadžikistan – ZAE 5:3 *po enajstmetrovkah

V Katarju je zasenčil slovita rojaka

Na Azijskem pokalu so (bili) kar trije hrvaški trenerji. Dva zelo uveljavljena in eden, za katerega je do letos slišal redko kdo. Toda medtem ko sta se Igor Štimac, velikan hrvaškega nogometa, in Branko Ivanković, nekdanji selektor Irana in trener nekaterih največjih azijskih klubov, z Indijo oziroma Omanom od tekmovanja poslovila že po skupinskem delu tekmovanja, njun anonimni rojak z največjim presenečenjem prvenstva še vztraja.

Petar Šegrt, na Hrvaškem rojeni nogometni strokovnjak, ki je bil do tega meseca tudi v svoji domovini anonimnež, je s Tadžikistanom spisal nogometno pravljico, o kateri danes govori ves svet. Reprezentanco, ki na Fifini lestvici še nikoli ni bila višje od 106. mesta, na katerem je zdaj, je popeljal med najboljših osem azijskih ekip.

57-letni trener, ki se je že kot otrok preselil v Nemčijo, pozornost zbuja tudi z videzom norega profesorja. Ni jih malo, ki ga primerjajo s slovitim fizikom in matematikom, avtorjem teorije relativnosti Albertom Einsteinom. Poglejte njegovo sliko in hitro boste ugotovili, zakaj.

Hrvaški trener ob prihodu na novinarsko konferenco. FOTO: Profimedia.

Najbolj prijazen trener, kar so jih spoznali

Ne samo z rezultati in ekscentričnim videzom, Šegrt nase opozarja tudi s prijaznostjo, ki jo kaže na vsakem koraku.

“To je najbolj prijazen človek, s katerim sem imel opravka,” je o njem povedal eden od novinarjev, ki pokrivajo letošnji azijski pokal.

Pred vsako novinarsko konferenco se rokuje z vsemi, ki so v sobi, tudi sicer je na voljo vsakemu, ki se želi spoznati z njim. Prošenj za avtogram, fotografijo pa je v zadnjem času vse več.

“Dobro vem, iz kje izhajam, iz zelo revne družine, in tega ne bom pozabil nikoli. Še precej pomembnejše od tega, kakšne rezultate imam, je zame to, kakšen sem kot človek,” pove o tem Šegrt, ki je zelo priljubljen tudi med svojimi nogometaši.

“Zanj smo na igrišču pripravljeni umreti,” je o svojem selektorju povedal kapetan reprezentance in eden redkih v ekipi Tadžikistana, ki igra v tujini, vezist sofijskega CSKA Parvizdžon Umarbajev.

Med proslavami uspehov je zelo čustven. FOTO: Profimedia.

Igralci so mu polomili že dvoje očal

On in preostali nogometaši, med katerimi sta le še dva, ki igrata v Evropi (napadalec Šahrom Samiev v Moldaviji za Milsami Orhei in Ruslan Khajloev za novopečenega ruskega prvoligaša Tyumen), ob vsakem golu oziroma uspehu skačejo na svojega selektorja, ki so mu ob tem samo ta mesec uničili že druga očala.

“Kaj naj naredim?” je povedal po odločilni zmagi nad Libanonom z 2:1, do katere je Tadžikistan prišel z golom Nuriddina Khamrokulova v 92. minuti, medtem ko je preverjal zlomljena očala.

“Ljudem na nogometni zvezi bom naročil, naj mi uredijo nova. Sicer ne vem, kako se bom pripravil na naslednjega tekmeca,” je nasmejal selektor Tadžikistana, ki so mu odgovorni nova očala očitno kupili.

V naslednjem krogu je namreč izločil eno boljših azijskih reprezentanc, Združene arabske emirate, in spisal novo poglavje nogometne pravljice države, ki na nogometnem zemljevidu do letos ni pomenila veliko.

Imajo lepo priložnost, da grejo še dlje

Zdaj verjame, da gre lahko še korak dlje. V četrtfinalu ga namreč čaka vsaj v teoriji najlažji nasprotnik. Jordanija, ki je na Fifini lestvici na 87. mestu.

Nogometaši Tadžikistana svojega selektorja obožujejo. FOTO: Profimedia.

“Smo presenečenje prvenstva, na katerega ni računal nihče. Ne vem, do kam lahko pridemo. Moji nogometaši nimajo meja. Vedno znova me presenečajo. Verjamem, da še nismo rekli zadnje,” je prepričan selektor Tadžikistana, ki se bo po letošnjem azijskem pokalu zagotovo otepal bogatih ponudb raznoraznih klubov in reprezentanc.

“V mojem srcu je na prvem mestu Tadžikistan. Če bodo želeli, bom ostal,” ob tem obljublja hrvaški Einstein, za katerim je sicer zelo barvita nogometna pot.

Začel jo je kot trener kadetske ekipe v majhnem nemškem klubu FC Calw, potem nadaljeval kot trener mladincev precej bolj znanega Bochuma, pri katerem je bil tudi pomočnik trenerja B ekipe, nato vodil mladince Duisburga, bil v drugi nemški ligi pomočnik njegovega trenerja, v naslednjih dveh desetletjih pa treniral še v Avstriji, na Baliju, v Indoneziji, v Bosni in Hercegovini, bil pa tudi selektor Gruzije, Afganistana in Maldivov, ki jih je vodil nazadnje, preden je januarja 2022 prevzel Tadžikistan.

Na klopi Tadžikistana je do zdaj na 23 tekmah zbral enajst zmag, sedem remijev in le pet porazov.

Samostojna tenerska pot Petra Šegrta:

Leoben, 2. avstrijska liga (september 2001 – januar 2003), Ried, 2. avstrijska liga (julij 2003 – november 2003), Wiener Sportklub, regionalna avstrijska liga (julij 2004 – november 2005), reprezentanca Gruzije (februar 2007 – december 2008), Persires Sukoharjo, 1. indonezijska liga (julij 2011 – september 2011), PSM Makassar, 1. indonezijska liga (oktober 2011 – junij 2013), Zvijezda Gradačac, 1. bosanska liga (september 2014 – april 2015), reprezentanca Afganistana (november 2015 – februar 2017), reprezentanca Maldivov (marec 2018 – december 2019), reprezentanca Tadžikistana (januar 2022 – ?).