Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Iz Italije znova prihajajo žalostne vesti. Od smrti Siniše Mihajlovića ni minil še niti mesec dni, pa se je poslovila še ena legenda evropskega nogometa. Po nekajletnem boju z rakom trebušne slinavke se je danes v 59. letu starosti poslovil Gianluca Vialli.
“Dolgo sem se pogovarjal s svojo izjemno ekipo onkologov in sprejel odločitev, da se, upam da začasno, umaknem s svoje funkcije in odložim obveznosti. Cilj je, da vso svojo energijo usmerim v boj proti trenutni fazi moje bolezni,” je sredi decembra sporočil Gianluca Vialli, ko se je umaknil s funkcije tehničnega vodje italijanske nogometne reprezentance, ki jo je opravljal od oktobra 2019 in se na Euru 2020 z azzurri veselil naslova evropskega prvaka.
A rak trebušne slinavke je napredoval in danes je italijanski nogomet pretresla vest, da se le nekaj tednov po Siniši Mihajloviću poslavlja še ena legenda tega športa. Bolezen so Vialliju sicer sprva diagnosticirali leta 2017, a jo je uspešno prebolel. Toda rak se je vrnil decembra 2021 in po dobrem letu je nekdanji italijanski reprezentant boj z njim izgubil.
Kdo je bil Gianluca Vialli?
Gianluca Vialli je veliko ime evropskega nogometa. Kariero je začel pri Cremoneseju, velik podvig pa mu je uspel leta 1992, ko je iz Sampdorie prestopil v Juventus. Že v Genovi mu sicer še zdaleč ni šlo slabo, saj je s Sampdorio osvojil kar tri pokalne lovorike ter celo pokal pokalnih zmagovalcev in zgodovinski državni naslov v sezoni 1990/1991, kar je do danes še vedno največji uspeh tega kluba. Takrat je bil njegov soigralec tudi nekdanji slovenski selektor Srečko Katanec.
Z reprezentanco osvojil bron na domačem SP
Za italijansko reprezentanco je Vialli med letoma 1985 in 1992 odigral 59 tekem in dosegel 16 zadetkov. Na domačem svetovnem prvenstvu leta 1990 je z azzurri osvojil bronasto medaljo. Poleg izjemnega tehničnega znanja ga je odlikovala tudi vsestranskost, saj se je odlično znašel na različnih položajih v napadu. Še posebej so Italijani cenili njegove vrline izven igrišča, saj naj bi bil Vialli naravni vodja in vselej prvo ime slačilnice.
Njegova selitev iz Sampdorie v Juventus je leta 1992 pisala nogometno zgodovino. 12,5 milijonov funtov vredna odškodnina je takrat pomenila rekordno znamko in najdražji prestop vseh časov, Vialli pa je zaupanje stare dame v celoti upravičil in z njo že v prvi sezoni osvojil pokal Uefa. Leta 1995 se je s črno-belimi razveselil še državnega naslova, vrhunec kariere pa dosegel leto kasneje, ko je Juventus v velikem finalu Lige prvakov premagal Ajax in postal evropski prvak. Kot kapetan Torinčanov mu je pripadla tudi čast, da je kot prvi v zrak visoko dvignil znamenito trofejo, ki jo prejme najboljša ekipa stare celine.
V Angliji prehodil pot od igralca do trenerja
V jeseni svoje kariere se je Vialli preselil na Otok, kjer je oblekel dres Chelseaja. Tam je nadaljeval z zbiranjem lovorik in v svoji prvi sezoni v Londonu osvojil FA pokal. Ko se je poslavljal od aktivnega nogometa, je nekaj časa na Stamford Bridgeju deloval kot nogometaš in trener. Dvojno vlogo je opravljal potem, ko so se modri za sodelovanje zahvalili Nizozemcu Ruudu Gullitu in Italijan je bil tudi v tem poslu zelo uspešen – osvojil je ligaški pokal in pokal pokalnih zmagovalcev ter za nameček v finalu evropskega superpokala leta 1999 ugnal še madridski Real.
Njegova trenerska kariera sicer kasneje sicer ni bila pretirano impresivna, je pa Vialli ostal v zgodovino zapisan kot prvi Italijan, ki je vodil ekipo v angleški Premier ligi, dolgo časa pa je bil tudi najmlajši trener, ki je osvojil evropsko lovoriko, leta 2011 ga je z zmago v evropski ligi s Portom presegel Andre Villas Boas, ki je kasneje prav tako vodil Chelsea.
Leta 2000 se je Vialli že poslovil od Chelseaja, potem ko naj bi se sprl z nekaterimi nosilci igre, med katerimi je bil tudi njegov rojak in nekdanji soigralec Gianfranco Zola. Kratko obdobje je kasneje vodil še Watford, nato pa se preselil v svet televizijske nogometne analitike in kasneje v tabor italijanske reprezentance.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!