Kako je 'debeli' deček postal ponos Slovenije?

Foto: Aleš Fevžer

Prva točka slovenske reprezentance za remi proti Danski (1:1) ima veliko junakov. Prvi med enakimi je Prekmurec Erik Janža, ki pa mu kot otroku nihče ne bi pripisal, da bo postal nogometaš. Kaj šele slovenski reprezentant. Da se je nekoč 'debeli' deček preobrazil v uspešnega športnika, veliko zaslug nosi njegov oče Jože Janža.

Erik Janža je dosegel gol, ki mu je spremenil življenje. Ni še tako daleč obdobje, ko je bil Prekmurec malodane pozabljeno ime v slovenski nogometni javnosti, danes ga pozna praktično sleherni Slovenec.

Njegova zgodba je v resnici nekaj posebnega. V otroštvu namreč ni nič kazalo na to, da bo Erik postal nogometaš, kaj šele slovenski reprezentant. Otrok murskosoboške Mure je imel namreč kot deček hude težave s prekomerno telesno težo. Kot dvanajstletnik je tehtal kar 86 kilogramov.

“V šoli smo imeli sistematske preglede. Zdravnica mi je rekla, da moram obvezno shujšati, sicer moj srček v prihodnosti ne bo več tako utripal, kot bi moral. Točno tako mi je rekla. Če ne bi shujšal, bi torej imel težave s srcem. Oče me je takrat vzel resno v roke. V osmih mesecih sem nato izgubil 20 kilogramov. Takrat se je, kar zadeva mojo nogometno kariero, začelo malce bolj resno,” je v decembrskem intervjuju za Siol razkril Janža.

Jože Janža: Da je šel na sprehod, sem mu obljubil pico

Da podrobneje spoznamo, kako se je sploh začela kariera nogometaša, ki je Sloveniji v nedeljskem popoldnevu prinesel toliko zadovoljstva, iz Wuppertala pokličemo človeka, ki je torej poskrbel, da je Erik Janža sploh (p)ostal zdrav fant in kasneje nogometaš. Na drugi strani telefonske zveze je Erikov oče Jože Janža.

“Vse drži, Erik je imel precej preveč kilogramov, slabo mu je bilo, pritisk mu je naraščal. Želel sem ga nekako zamotiti in začela sva hoditi na dolge sprehode ter mu obljubil, da bo na koncu njih dobil pico. Tako je začel živeti malo bolj športno in po dveh, treh mesecih je rekel, da bi rad začel igrati namizni tenis,” pogovor začne naš sogovornik.

In doda.

“Sicer je dobro igral, ampak pri namiznem tenisu ne izgubiš ravno veliko kalorij, poleg tega pa sem sam zares strasten ljubitelj nogometa, zato sem ga usmeril proti nogometni zelenici. Vpisal sem ga v lokalni nogometni klub Kema Puconci. Čeprav je imel še vedno veliko kilogramov, je izstopal in bil uvrščen v pomursko selekcijo, del katere sta bila recimo tudi Žiga Kous in Nino Kouter. Tam ga je opazila Mura in začel se je njegov nogometni vzpon,” razlaga oče Erika Janže.

Vesel, da je sin ostal na Poljskem

Nogometno zgodbo Prekmurca ste na Sportklubu podrobneje spoznali že včeraj, oče Jože pa nam skozi pogovor razkrije še nekatere druge zanimivosti. Denimo to, da je Janžo že pri štirinajstih letih želela v svoje vrste pripeljati italijanska Sampdoria, pa tudi to, da je še kako na njegovo uveljavitev vplival tedanji trener Mure in kasneje Maribora Ante Šimundža. Trenutna postaja kariere Erika Janže, poljski Gornik Zabrze, je po mnenju njegovega očeta nagrada za trud skozi leta nogometne poti.

“Poljska je res nekaj posebnega, v Gorniku imajo Erika zares zares radi. To je neverjetno. Tekme tam so pravo doživetje, igra se pred 25.000 ljudmi. Sam nisem bil najbolj za to, da se to poletje preseli v Celje. Ne zato, ker bi imel kaj proti njegovi vrnitvi v Slovenijo, ampak ker njegova družina, predvsem oba otroka, res uživa na Poljskem, tam pa ga izjemno cenijo. Mislim, da bo Erik zdaj postal klubska legenda Gornika, ki je zelo urejen klub in ima izjemne navijače. Bil sem na tekmi, ko so izgubili proti zadnji ekipi lige, pa nihče ni žvižgal igralcem, ker jih tako spoštujejo. Vesel sem, da je podaljšal pogodbo,” iskreno priznava Jože Janža.

Solze sreče, ki povedo več kot tisoč besed

Jasno, pri očetu Erika Janže preverimo še, kako je doživel zadetek sina na tekmi z Dansko, s katerim se je Prekmurec vpisal v slovensko nogometno zgodovino, predvsem pa celotni Sloveniji omogočil, da še naprej sanja uvrstitev v izločilne boje Eura 2024.

“Do šestih sem bil v službi, ker delam v zdravstvu in dežuram. Ni enostavno biti oče na takšen dan, ki je bil za nameček v službi še zelo naporen. Res sem vse skupaj doživljal zelo čustveno. Tekmo sem gledal skupaj z njegovim sinom, in ko je dal gol … Še zdaj me premagajo solze,” za trenutek prestane slišno čustveni Jože.

“Vnuk je začel jokati, jaz sem začel jokati, žena je prišla v sobo, tudi ona je jokala. Po tekmi pa se mi je skorajda ‘zažgal’ telefon, toliko je bilo čestitk, toliko je bilo lepih sporočil. Moram priznati, da sem vraževeren in zelo redko hodim na tekme, a v prenosu ne zamudim niti ene. Niti v poljski ligi niti reprezentančne. Ves čas sem ga spodbujal, ga vozil na treninge in čakal, da konča. K sreči sem bil deset let tudi fizioterapevt Mure in morda sem mu dal kdaj po treningih celo kakšen nasvet več, kot bi bilo dobro. Ampak imel je tudi odlične trenerje. Sam pa sem mu dal vse, kar lahko oče da,” prijeten pogovor zaključuje te dni eden najbolj srečnih očetov na svetu.

Fantasy: potegujte se za nagrade

Evropsko nogometno prvenstvo kot enega od športnih vrhuncev leta poglobljeno spremljamo tudi na Sportklubu, ob tem pa vas vabimo, da sodelujete v priljubljeni igri ‘evropski nogometni Fantasy 2024’. Potegujte se za nagrade, zagotovili so jih McDonald’s, Shoppster, Pattex in Telemach.