Dan se je v Astani, kjer varovance Matjaža Keka čaka tekma ob 5-urni časovni razliki, začel s soncem in s pozitivnimi številkami. Govorimo o temperaturi zraka, ki se zaradi nogometne tekme ne bo nič kaj dodatno ogrelo, ker navijaškega temperamenta, kakršnega nosimo pod srcem mi, Kazahstanci nimajo. A so nadpovprečno visoke temperature za konec zime, ki se gibljejo okoli 4 stopinje Celzija, dober znak za naše nogometaše.
Astana je umetno ustvarjeno milijonsko mesto brez duše. Preplet kultur, vere in jezikov je pustil pečat povsod. Ob najmodernejši stekleni stolpnici, ki jo ponoči osvetli na tisoče luči, se v ozadju tiho skriva stara sovjetska zgradba, preoblečena v steklene plošče, s katerimi poskušajo prikriti prisotnost zgodovine. Med sprehodom po ulicah imaš zaradi zatemnjenih stekel občutek, da je vse zaprto. Navzven nobena restavracija, kavarna, trgovina, nakupovalni center ne kaže življenja. A za vrati se skriva skoraj da že evropski način življenja.
Iz Kazahstana za Metropolitan poroča Anja Kovačič.
Ker se je na ulici težko sporazumevati, skoraj nihče namreč ne govori angleško, vstopim v restavracijo Cafe Saad, kjer dela Dino Hurić.
Nogomet postranskega pomena
“Nogomet in košarka sta za njih postranskega pomena. Obožujejo hokej in boks, spremljajo MMA, UFC in wrestling, tenis in golf pa sta, kot tudi drugod po svetu, rezervirana za najpremožnejše prebivalce,” mi na hitro pojasni srbski šef in vodja kuhinje. Kljub temu, da Kazahstanci nimajo razvite navade pitja kave, obožujejo namreč čaj kot vzhodni arabski narodi, na vsaki restavraciji piše Caffe & Food (kava in hrana).
“Mislim, da Kazahstan igra proti Slovaški,” je bil samozavesten 19-letni Islam Ibišev Argadovič, ki dela s Hurićem. “Slovenija je v Severni Evropi, kajne?” me je vprašal. Islam je 5 let treniral kickboks, tri leta igral košarko, rad spremlja nogomet, ampak res ni vedel, ali igrajo proti Sloveniji ali Slovaški. “Ampak ne glede na to navijam za vas in verjamem, da boste zmagali!”
Tridnevno praznovanje pomladi
Njegov sodelavec, 27-letni Viktor Dmitrijevič, pravi, da Kazaki, kot se imenujejo sami, sicer radi gledajo nogomet, ampak ne svojega. “Navijamo za Real Madrid, Manchester United. Od naših športnikov raje spremljamo borilne športe, ker smo tu najuspešnejši. Tudi stadionov nimamo dovolj in nismo tako dobro pripravljeni kot evropske države,” je tudi 27-letni Viktor Dmitrijevič prepričan v našo zmago.
Ravno danes se zaključuje tridnevno praznovanje pomladi, nauriz. Nauriz je star nomadski praznik, ki pri Kazahstancih igra tako pomembno vlogo kot pri nas novo leto. Slavja so se zaključila že včeraj, ker so danes vstopili v ramazan, muslimanski postni mesec. Kazahstan je muslimanska država, v kateri pa so prisotne tudi vse ostale veroizpovedi.
Kazahstan je ena od vsega šestih držav z evropskega seznama, s katerimi se Slovenija še ni pomerila. Pred prvim preizkusom so se naši nogometaši dobro naspali, in se niso, kot je pojasnil tiskovni predstavnik reprezentance, Matjaž Krajnik, odločili za preskok na kazahstanski čas: “Odločili smo se, da ohranimo svoj ritem in se na svoj način prilagodimo. Fantje so rekli, da je igrišče z umetno travo sicer res drugačno, da so občutki drugačni, ampak da so pogoji enaki za obe ekipi in enostavno morajo to sprejeti.”
Kot je v navadi, so prileteli s čarterjem, a je bilo tokrat letalo bolj udobno. Na krovu luksuznega boeinga 757-200 je zgolj 88 sedežev poslovnega razreda, letalo sta v preteklosti uporabljala tudi Barcelona in Real iz Madrida, kar pomeni, da je bilo zaradi dolge poti manj negativnih učinkov.
Na krožnikih je konjsko meso stalnica
“Gostovanje v Kazahstanu bo težko zaradi več dejavnikov, ampak menim, da smo delali dobro, pripravljeni smo na vse. Odigrali bomo vrhunsko tekmo, s ciljem, da osvojimo vse tri točke,” je odločen Adam Gnezda Čerin, ki pa še ni imel možnosti okusiti kazahstanske hrane, ki bi morebiti lahko našim fantom pomagala pri nabiranju energije.
Kazahstanci obožujejo meso, predvsem so poznani po konjskem mesu. Na ogromnih površinah prostranih step se pasejo divji konji, ki so stalnica na kazahstanskih krožnikih. V obliki klobas, ražnjičev in njihove tradicionalne hrane, ki se je z rokami in pogovorno nosi ime “pet prstov” – ker bi se naj po starih nomadskih običajih jedla z rokami. Na vsakem koraku lahko naročis bešparmak, kurdak in ostale mesne jedi iz konjskega, govejega, ovčjega in celo kameljega mesa.
Gre za hrano podobne priprave naši. Meso najpogosteje pečejo ali kuhajo, tekočino pa potem uporabijo kot osnovo za kuhanje krompirja, riža ali kot polivko. V jedeh se prepletajo tradicije vseh ljudstev, ki so vladale na tem ozemlju, od Mongolov, Rusov, Turkov in ostalih nomadskih ljudstev, ki so prečkala stepsko puščavsko ozemlje. Samo enkrat letno, ob naurizu in začetku ramazana, vsi doma kuhajo prav posebno juho, sestavljeno iz sedmih vrst žitaric, konjskega mesa, konjskih klobas in kefirja.
Toda te kulinarike ne bodo prišle do ust naše reprezentance, ki se bolj kot s hrano ukvarja z umetno travo v pokritem stadionu, kjer je približno 12 stopinj Celzija. “Notri je precej toplo, je pa umetna trava nekakšna posebnost, ker se v redko kateri državi igra na njej tako pomembne tekme. Fantje pravijo, da je nekoliko trda, sem pa videl, da so jo danes že urejali. V vsakem primeru smo zahtevali zalivanje eno uro pred tekmo,” pojasnjuje Krajnik, ki pravi, da tla niso ogrevana.
Kazahstanci namreč zelo nizke temperature, ki v povrečju pozimi nihajo na nekje -20 stopinjah Celzijah, prilagodijo z nadpovrečno visokimi temperaturami v zaprtih prostorih. Ogrevana so celo tla mošeje Nur-Astana, največje v srednji Aziji in ene največjih na svetu. Varčevanja z ogrevanjem ne poznajo, ne samo to, radiatorjev se niti ne da zapreti ali zmanjšati temperature. Jaz zato že nekaj dni, ker so se temperature čez dan dvignile krepko nad ničlo, spim pri odprtem oknu.
Naj bodo temperature tiste, ki bodo že čez pet ur naše nogometaše ponesle k zmagi. Kljub temu, da se Kazahstanci radi družijo, plešejo, pojejo in se predvsem imajo lepo, v njih ne tli toliko strasti kot v nas. Poleg tega je prestolnica prevelika, da bi tisti, ki so navdušeni nad nogometom, dobili svoj glas. Pa še tisti, ki so ga dobili, navijajo za Slovenijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!