Mariborski taksist, ki se je pripeljal vse do Beleka

Foto: Uroš Skaza

To je zgodba, ki znova potrjuje, da ljubezen do nogometa ne pozna meja. Primož je taksist, ki je bil vzgojen v navijača Maribora. Njegova naklonjenost do kluba je tako močna, da svojega zimskega dopusta ni izkoristil za smučarski oddih ali poležavanje v toplicah, ampak je skupaj s šestletnim sinom odpotoval 2000 kilometrov daleč, da je lahko (kolikor toliko) blizu ekipe, za katero navija od otroštva.

Navijaška gostovanja so del nogometne folkore. Skupina navijačev se najprej dobro založi z navijaškimi rekviziti in ustreznimi količinami primerno ohlajene tekočine, nato pa se z avtomobilom, kombijem, vlakom ali celo letalom odpravi na destinacijo, kjer igra ekipa, za katero stiskajo pesti in odpirajo grla.

A če je torej odhod navijačev na gostujoče tekme nekaj povsem običajnega, precej redkeje vidimo, da privrženci določene ekipe moštvo spremljajo tudi na zimskih pripravah. Še posebej, če se te odvijajo daleč, daleč na južni obali Turčije. A Primož Koban dokazuje, da njegova ljubezen do nogometa in še posebej ljubezen do NK Maribor ne pozna meja.

Preveriti je želel, kakšna je pripravljalna baza Maribora v Turčiji

“Odločil sem se novembra oziroma v začetku decembra. Vsako leto načrtujem dopust v januarju in rekel sem si, zakaj pa ne bi odšel v Belek. Nato sem malce pogledal, kdaj na priprave odhajajo Mariborčani in našel termin, ki mi je ustrezal. Enostavno sem želel od blizu preveriti, kako je videti pripravljalna baza Maribora v Turčiji. Kje so, kaj se z njimi dogaja, kje trenirajo? S seboj sem vzel še sina, rezervirala sva hotel in zdaj sva tu,” nam zaupa Primož.

Primož se je na lastne oči prepričal, kako dobre pogoje za delo imajo Mariborčani v Beleku. Foto: Uroš Skaza

Na pot je torej vzel tudi šestletnega sina Matica, skupaj sta v Beleku obiskala dva treninga Mariborčanov, tekmo z LASK-om, načrtovala pa sta tudi odhod na tekmo s Crveno zvezdo. In ker je naša pot skupna, se vaš novinar in fotograf z veseljem strinjata, da bosta njun prevoz na ta mini zimski nogometni spektakel.

Ljubezen do Maribora se prenaša iz roda v rod

Tako kot na številne navijače je imel tudi na Primoža Kobana največji vpliv njegov oče. “Začelo se je z obiskom Ljudskega vrta, ko me je v 90-ih oče prvič peljal na tekmo. To je bil seveda še stari stadion, brez nove tribune. Spomini na prvo pravo gostovanje pa segajo v leto 1993, ko je Maribor gostoval pri Borussii iz Dortmunda. In takrat se je začelo, potoval sem na skoraj vsa nekoliko večja gostovanja. Na domače tekme pa tako ali tako.”

“Letno vstopnico imam zdaj že dvanajsto ali trinajsto sezono. “East side” – svoje mesto na vzhodni tribuni. Bila je sezona, ko sem si v živo ogledal 30 od 36 tekem v domačem prvenstvu. Odkar sem postal oče, obiski tekem niso več tako zelo pogosti, ampak še vedno sem redno predvsem na domačih tekmah. Imam skupino prijateljev, za katere je obisk tekme kar nekakšen ritual. Dobimo se in se pogovorimo o vsem mogočem, o tem, kar se nam dogaja v življenju, ob tem pa si še ogledamo tekmo,” pripoveduje naš štajerski sogovornik.

“In jemo kokice,” ga simpatično dopolni sin Matic.

Posebno mesto v njegovem srcu ima domača tekma s Palermom

Zanima nas seveda, na katerih večjih gostovanjih je podpiral vijoličasto zasedbo. “Eno večjih in lepših gostovanj je bil zagotovo obisk Lyona. Zadetek Filipovića tik pred koncem tekme, nepozabno. Pa gostovanje v Liverpoolu, remi v Schalke Areni. Kar se tiče domačih tekem pa je eden najlepših spominov povezan z zadetkom Luke Zahovića za remi proti Sportingu v Ligi prvakov. To so bili res veliki uspehi.”

Primož v nadaljevanju pogovora izpostavi še eno tekmo, ki mu je ostala v posebnem spominu. “Zagotovo izmed vseh tekem izstopa domača tekma proti Palermu v sezoni 2010/2011. Na stadionu je bilo res posebno, težko opisljivo vzdušje. Že tri dni prej se je v mestu čutilo, da se bo zgodilo nekaj posebnega. Maribor je res živel za to tekmo. Noro doživetje, poln stadion, fantastična kulisa. Podobno dobra atmosfera je bila tudi ob otvoritvi novega vzhodnega dela Ljudskega vrta proti Nafti. Odlično vzdušje, čudovita tekma in nepozaben gol Zorana Pavlovića s približno 25 metrov. Nor zadetek,” se spominja dolgoletni navijač Maribora.

O pripadnosti do NK Maribor:

“Taksisti bomo sto let!”

Primož je rojen Mariborčan, ki dela kot taksist v domačem družinskem podjetju. “Že več kot dvajset let se ukvarjamo s tem poklicem. Sam sem v podjetju deseto leto, pred tem sta ga začela oče in mati. Kar nekaj let smo že v tem poslu,” razlaga Primož, ko ga prekine sin Matic.

“Sto let bomo taksisti,” vskoči šestletnik. “Šest in pol,” poudari s širokim nasmeškom na ustnicah. “Ja, to je želja, če boš ti nadaljeval to tradicijo,” se mu nasmeji oče.

Matica vprašamo o tem, če bo tudi on taksist. “Ja,” odločno pritrdi.

Primož nadaljuje: “Ja, želja je ta, da posel predamo naslednji generaciji. Predvsem pa si želim tudi, da bi sina pripeljal v to nogometno atmosfero, v to res odlično vzdušje na tekmah. Zaenkrat nama dobro uspeva, sin zelo rad z mano obiskuje nogometne tekme.”

Tavares je ikona, Mudrinski idol nove generacije

Matic, ki budno spremlja naš pogovor, takoj pokima in vprašamo ga, kdo je njegov najljubši igralec. “Marcos Tavares,” izstreli kot iz topa. Očitno ima legendarni napadalec vijoličastih tudi pri mlajših generacijah še vedno status nogometne ikone.

Video zgodba mariborskih navijačev v Beleku

Kaj pa oče, kdo je Primožu najbolj pri srcu? “Moj prvi večji idol je bil Stipe Balajić. On je bil ikona Maribora iz obdobja prve Lige prvakov. Kot trener se mi je še posebej v spomin vtisnil Darko Milanić, ki ga zares izjemno cenim. Dobro, Marcos Tavares je tako ali tako legenda kluba, mi je pa zelo všeč tudi nova generacija, na čelu z Ognjenom Mudrinskim.”

“Tudi meni sta všeč Kronaveter in Mudrinski,” se znova v pogovor vključi Matic, ki pa še ne sluti, kakšno presenečenje ga čaka v torkovem nogometnem večeru.

Zlatku se lahko navijači samo zahvalimo

Je kot taksist imel Primož priložnost tudi voziti koga od mariborskih nogometašev? “Ja, v avtu sem imel enkrat tudi Zlatka Zahovića. Pa večkrat nogometaše, ko so proslavljali evropske uspehe.”

“Pa Marcosa,” ga spet hitro dopolni Matic. “Ja, tudi Marcosa Tavaresa, z njim imam celo fotografijo,” pove Primož. “Moram priznati, da so nogometaše v klubu res lepo vzgojili, spoštujejo naše delo, tako da so to res lepe izkušnje.”

Glede na to, da so zadnji večji uspehi povezani z Zlatkom Zahovićem, si želimo še nekoliko pobližje spoznati, kakšen odnos imajo navijači do nekdanjega športnega direktorja vijolic. “Zlatko je velika ikona. Vsakič, ko sem ga videl na igrišču ali izven njega, sem začutil nek dodaten žar. Z mojega zornega kota se mu lahko samo zahvalim za vse, kar je dal temu klubu. Imel sem to srečo, da sem tudi sedel z njim za istim omizjem in je res sijajen karakter.”

Zlatko Zahović je globoko zapisan v srcih mariborskih navijačev.

S sinom si želi na tekmo Lige prvakov

Zadnja leta do navijačev niso bila pretirano prijazna. “To koronsko obdobje je bilo eno najtežjih, tako za NK Maribor kot tudi za nas navijače. To, da ne smeš na stadion, je zares velik šok. Ampak se pobiramo, imam občutek, da se začenja nova zgodba. Imam še eno veliko željo, da bi lahko sina peljal na Ligo prvakov. Jaz sem to doživel, rad bi, da to doživi tudi on. Najprej pa seveda gremo po naslov.”

O Radovanu Karanoviću

S sinom želi torej na tekmo Lige prvakov, razmišlja morda tudi o tem, da bi celo sin Matic nekoč igral za Maribor? “Ja, delamo na tem (smeh). Trenutno trenira v nogometni šoli Marinka Galića, ampak gremo počasi, zagotovo brez kakršnega koli pritiska. Če bo nogometaš, bomo veseli, če pa ne bo, pa ravno tako,” mirno razloži Primož, Matic pa ga dopolni z živahnim opisom nečesa, kar po njegovih besedah spominja na pirueto, po kateri je zadel nasprotnikovo mrežo.

Mudrinski s čudovitim darilom nagradil mladega navijača

Z našima simpatičnima sogovornikoma klepetamo tik pred odhodom na tekmo med Mariborom in Crveno Zvezdo, ki jo navijača vijoličastih pospremita tako, kot se to za navijača spodobi, glasno in z vzkliki podpore.

Še posebej živahno Matic pozdravi Ognjena Mudrinskega, ki veselo pomaha nazaj, po tekmi, ko opravi še nekaj medijskih obveznosti, pa mladega navijača Maribora počaka pred odhodom na avtobus in mu izroči – dres, ki ga je nosil na tekmi.

Že zaradi nasmejanega obraza mladeniča, ki mu je usta tako razpotegnilo, da še dobro, da ima ušesa, sicer bi mu ušla na vrat, vas vabimo, da si v nadaljevanju ogledate video zgodbo tega dne v Beleku. In dodajamo, dokler bo imel nogomet takšne navijače, se za prihodnost kralja športov ne bojimo.

Torkova video zgodba iz Beleka