Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Ob začetku januarskega prestopnega roka smo na nogometno debato povabili najbolj prodornega slovenskega agenta zadnjega desetletja Amirja Ružniča, s katerim smo debatirali o njegovih varovancih, pa tudi o drugih pomembnih temah v našem nogometnem prostoru.
Vstop v januar za ‘navadne smrtnike’ pomeni prehod iz starega v novo leto. Za nogometne navdušence pa datum 1. januar pomeni tudi odprtje zimske nogometne tržnice, ko z nestrpnostjo iščemo informacije o tem, kdo vse bo sredi sezone zamenjal sredino in kakšne poteze bodo vlekli posamezni klubi.
Ko je govora o slovenskem nogometnem prostoru, je ob razmisleku o nogometni tržnici vselej odličen sogovornik Amir Ružnić. Slednji se je v zadnjem desetletju in pol podpisal pod nekaj zelo velikih nogometnih poslov, njegovi varovanci pa danes sestavljajo jedro slovenske reprezentance, ki se je po štirinajstih letih znova uvrstila na veliko tekmovanje.
“V reprezentanci imam sedem varovancev in tudi zame je to potrditev dolgoročnega dobrega dela. Na to sem zelo ponosen. Ne vem, če je v Evropi veliko agentov, ki se lahko pohvali s tem, da ima na Euru sedem svojih varovancev. Bil sem zagotovo največji navijač reprezentance in Matjaža Keka. Čestitam vsem, kapo dol za ta uspeh,” poudarja najbolj prodoren slovenski nogometni zastopnik.
A Euro 2024 je bila le ena izmed tem, o katerih smo se v Izoli pogovarjali z Amirjem Ružnićem. V naslednjih vrsticah tako izveste tudi, kaj se dogaja v ‘slovenskem’ Panathinaikosu, kdo bo naslednji Ružnićev varovanec, ki se bo podpisal pod večmilijonski prestop, kakšen je status Josipa Iličića in kakšen je agentov odnos z NK Maribor po precej odmevnem medijskem ‘pingpongu’ glede Marka Strajnarja. Med drugim izveste tudi, zakaj Primorec redko sodeluje z Olimpijo in kakšen je njegov pogled na meteorski vzpon Celja.
Novoletni prazniki so mimo, marsikdo se je včeraj zbudil in si rekel, danes moram pa znova v službo. Pri vas je situacija verjetno malce drugačna. Kakšni so bili vaši prazniki, delovni?
Že zadnjih 18 let je situacija popolnoma ista. Kot sami veste, v našem poslu praznikov ni. Dela se 365 dni na leto, 24 ur na dan. Urnika ni, delo je zelo živahno. Ko zazvoni telefon, nikoli ne veš, kje boš jutri. Zame je to že rutina in to, da prazniki ne obstajajo, ni nobena novost.
Zimski prestopni rok se začenja, kje vse pričakujete, da boste potovali v teh dneh?
Uh, veliko bo potovanj. Kitajska, Grčija, Hrvaška, Avstrija, Italija. To so države, kjer so bo z mojimi fanti zagotovo kaj dogajalo. Je pa res, da ta zimski prestop ni tisti pravi. Rečejo mu tudi popravni prestopni rok, ko se dogajajo posoje in prestopi brez odškodnine.
Velikokrat res slišimo, da je zimsko prestopno obdobje posebno v smislu tega, da klubi, športni direktorji, trenerji, predvsem rešujejo težave in iščejo hitre rešitve. Kaj to pomeni za vas agente?
Strinjam se s to oceno. Italijani temu rečejo “mercado di riparazione” oziroma popravni prestopni rok. Klube iščejo igralci, ki igrajo malo ali se vračajo po poškodbi. Športni direktorji popravljajo tisto, kar so morda storili narobe v poletnem prestopnem roku. Tu so vedno v ozadju ali slabe predstave ali določeno nezadovoljstvo, zato se večinoma dogajajo posoje ali celo zamenjave igralcev. Seveda obstajajo izjeme, ampak ni praksa, da pozimi dogajajo konkretni in donosni prestopi.
Bo za vas ta januarski prestopni rok bolj ali manj pester kot nekateri prejšnji?
Moram priznati, da so bili zadnji trije januarski prestopni roki zame zelo uspešni. V tem januarju ne pričakujem večjih premikov oziroma sprememb. So nekateri igralci, ki jim potečejo pogodbe oziroma ki želijo zamenjati klub, ampak to ne bo nič pretresljivega. Ne predvidevam, da se bo zgodil kakšen odmevnejši prestop. Morda bi lahko bil izjema Adam Gnezda Čerin, a tudi tu se bo bolj verjetno dogajalo poleti.
Če sva pri Slovencih v Panathinaikosu, imate tam kar tri svoje varovance, slovenske reprezentante, ki se bodo letos borili za grški državni naslov, nato pa igrali na Euru. Selektor Matjaž Kek je nedavno v oddaji Pod prečko razmišljal o tem, da njihov status v tej sezoni ni najboljši in da igrajo manj, kot bi si on želel. Zdaj imajo Gnezda Čerin, Šporar in Verbič novega trenerja, legendarnega Fatiha Terima. Kako ste vi spremljali to trenersko menjavo in minutažo svojih varovancev?
Ko govorimo o Panathinaikosu, govorimo o velikem klubu. O klubu, v katerem je zelo velika konkurenca. Nemogoče je pričakovati, da bodo vsi trije naši fantje tam igrali ves čas, tako v ligi kot v pokalu in Evropi. Nabor kvalitetnih igralcev je v takšnem klubu vedno velik.
Največ odigranih tekem ima Adam Gnezda Čerin, malce manj Šporar in Verbič. Vsi trije imajo s klubom sklenjene dolgoročne pogodbe, s Panathinaikosom sem ves čas v stikih in z njimi so zelo zadovoljni. Normalno je, da je v takem klubu prisoten boj za minute, šteje vsak trening in prav je tako. Ne pričakujem, da bodo ti igralci pozimi zamenjali klub. Morda bi se lahko kaj zgodilo s Čerinom, glede na to, da je mlad in da je za njim zelo dobra sezona in pol. Ampak zelo jasno mi je bilo sporočeno, da igralci, na katere Panathinaikos resno računa, pozimi niso naprodaj.
Ko pa govoriva o prihodnosti in potencialu Adama Gnezde Čerina, lahko že po Euru 2024 govoriva o večmilijonskem prestopu?
Če sem zelo konkreten, Adama po evropskem prvenstvu vidim v eni izmed najmočnejših petih evropskih lig. Je pa absolutno res, da že zdaj igra v zelo velikem klubu. Nič ne bi imel proti, če bi s Panathinaikosom dosegli dogovor glede nove pogodbe. Pogajanja so že v teku.
Adam je zelo zadovoljen v Atenah, uživa v klubu, kjer ga zelo spoštujejo. Nogometna pota pa so nepredvidljiva in če dobro odigra evropsko prvenstvo se lahko zgodi marsikaj. Tu pa seveda mislim na prestop v ligo ‘pet’.
Omenili ste Euro 2024, na njem bo po dolgem času na velikem tekmovanju znova igrala Slovenija. Sami imate v reprezentanci kar sedem vaših varovancev, to bo zanje in pa seveda za celoten slovenski nogomet zelo velika stvar. Kako ste vi pospremili uvrstitev Slovenije na evropsko prvenstvo?
Kot ste omenili imam v reprezentanci sedem varovancev in tudi zame je to potrditev dobrega dolgoročnega dela. Na to sem zelo ponosen. Ne vem, če je v Evropi veliko agentov, ki se lahko pohvali s tem, da ima na Euru sedem svojih varovancev. Bil sem zagotovo največji navijač reprezentance in Matjaža Keka. Čestitam vsem, kapo dol za ta uspeh. Za tako majhno državo je to veliko priznanje, da imamo kvaliteto, da se dobro dela in da smo lahko del tako velikega dogodka. Mislim, da tudi tam ne bomo samo ‘sparing partner’ nasprotnikom, ampak da lahko dokažemo svoje.
Ko je govora o vaši karieri agenta, vemo, kaj je zanjo pomenil Josip Iličić. Slišimo, da je v Mariboru znova zadovoljen in nasmejan. Vemo, kaj se je dogajalo pod prejšnjim trenerjem, ko je moral celo trenirati individualno. Kaj z vašega vidika oziroma z vidika Josipa Iličića pomeni trenerska menjava v Mariboru?
‘Jojo’ je bil več kot deset let gonilna sila moje agencije. Tudi meni je ogromno pomagal pri prepoznavnosti v mojem poslu. Govorimo o igralcu, kakršnega po tehničnem znanju oziroma talentu Slovenija prej nikoli ni imela in vprašanje, če ga bo imela še kdaj. Poznamo njegove težave, če jih ne bi imel, verjetno zdaj ne bi bil v Mariboru.
Je pa res, kar pravite. Potem, ko je Krznar odšel iz kluba, je postal Josip precej bolje razpoložen, nasmejan, komunikativen. Daje vzor mlajšim fantom. Na terenu in izven terena lahko ogromno da Mariboru, tudi pri samem ugledu kluba. Vemo, na kakšnem nivoju je igral in za Maribor je lahko samo plus in nikakor ne minus, kot je to želela prikazati prejšnja trenerska garnitura. ‘Jojo’ je lahko za Maribor samo zadetek v polno.
Videli smo, kakšen je bil sprejem za Josipa Iličića, ko se je pred tedni vrnil v Bergamo. Tam so ga navijači Atalante sprejeli z vsemi častmi, kot da je še vedno del ekipe. Kako si razlagate to, da je nekdo tako zelo cenjen v tujini, doma pa ne?
Bil sem začuden, ko je Krznar Josipa odstranil iz ekipe. Presenečen sem bil nad tem, da pride v klub tujec in se tako spravi na nogometaša, ki je v zadnjih letih tako zelo zaznamoval slovenski nogomet in bil takšna reklama za našo ligo. Marsikateremu igralcu je odprl vrata na italijansko tržišče.
Začudilo me je, da takšnega igralca ne skušaš pridobiti na svojo stran, ampak se ga želiš znebiti. Zagotovo je imel tudi Josip svoje napake, od tega ne bežim, ampak sam bi to rešil na drugačen način. Glede na to, da z njim delam že vrsto let, bi lahko tudi mene v klubu kdo kaj vprašal. Moram pa tu pohvaliti NK Maribor kot klub, ne samo športnega direktorja, ampak tudi Bojana Bana, Uroša Jurišiča, vse te ljudi, ki so v klubu že vrsto let, ki so stopili za ‘Jojota’ in pokazali veličino kluba. Stopili so za nogometaša, ki si je s svojim imenom in priimkom to zaslužil.
V zadnjem obdobju imate sicer z Mariborčani malce specifičen odnos, nekaj je bilo tudi medijskega ‘pingponga’ glede Marka Strajnarja. Kdaj se nogometni zastopnik odloči, da javno opozori na to, da se njegovemu varovancu godi krivica? Kakšno je bilo vaše razmišljanje v tem primeru?
To, kar naredim, za tem vedno stojim. To ni bil napad na Marka Šulerja, z Mariborom imam vrhunski odnos, tako s trenerjem Šimundžo kot tudi z ljudmi, ki so tam ostali po Zlatku Zahoviću. V krožnik, iz katerega sem jedel vrsto let, nikoli ne bi pljuval. Veliko spoštovanje imam do navijačev in do kluba.
Za to potezo sem se odločil, ker sem na primeru Marka Strajnarja dobil občutek, da ni bilo storjeno to, kar je bilo dogovorjeno. Z Markom Šulerjem sva dnevno komunicirala, a ker se stvari niso spremenile, sem se odločil, da odreagiram in stvari povem javno. Zdaj ali je to prav ali ni prav, naj sodijo drugi. Ni mi žal, da sem to storil.
Če pogledamo po Evropi, se pogosto dogaja, da tudi agentje v medijih podamo svoj pogled na določeno stvar. Nobenih konkretnih zamer nimam do Marka Šulerja, najin odnos deluje normalno. Z Mariborom imam nasploh odlične odnose, že jutri dopoldne bomo sedeli skupaj v pisarni. To so stvari, ki so del nogometne folklore.
Ko boste sedli za mizo z Mariborom, bo govora tudi o Tiu Cipotu? Veliko se govori o njegovi prihodnosti …
Tio Cipot je igralec, ki ima izjemen potencial. V medijih se je te dni pisalo marsikaj, tudi to, da je že vse dogovorjeno za zimsko posojo v Muro. Na tem mestu lahko potrdim, da igralec zagotovo ne bo odšel nazaj v Muro. Če se bo vrnil v Slovenijo, ta klub ne bo Mura. Ponudil sem ga Mariboru, konkretno Marku Šulerju in Anteju Šimundži. Tema jutrišnjega pogovora pa bo predvsem Niko Osterc, ki se mu je zgodila velika družinska tragedija. Klub mu stoji ob strani in mu ponuja novo pogodbo.
Tio Cipot pa je zagotovo nogometaš, ki je lahko zanimiv za najboljše slovenske klube. Sicer pa iz Spezie oziroma s strani športnega direktorja Eduarda Macie ni nikakršnih signalov, da se želijo igralcu odpovedati. Pravzaprav ga niti ne želijo posoditi. Bom pa sam vztrajal pri tem, da gre nekam, kjer bo več igral.
Ko se pogovarjava o slovenskem nogometu, ne moreva niti mimo Celja. Grofje so na prvem mestu prvenstvene lestvice, tudi sicer gre za urejen klub z resnimi investitorji, ki vlagajo v slovenski nogomet. Kako vi gledate na dejstvo, da so postali dominantna sila našega nogometnega prostora?
Naj vam povem anekdoto. Ko so ruski vlagatelji prevzeli klub, so me poklicali na sestanek v Rimske Toplice. Jaz ne govorim rusko, oni polomljeno angleščino. A poklicali so me na sestanek in vedeli so vse o meni. S tem so mi izkazali spoštovanje. Zaupali so mi, da želijo zgraditi resen klub, vlagati v slovenski nogomet in da bi radi z mano dolgoročno sodelovali.
Na začetku sem si mislil – Rusi kot Rusi – po letu dni bodo odšli, zdaj pa vidimo, da so tu dobra tri leta in da zadeva raste in raste, kar mi je zelo všeč. Kar se z njimi dogovoriš, to drži. Všeč mi je, da vlagajo v slovenske nogometaše. Veliko je mladih in članskih reprezentantov. S svojimi vložki pomagajo tudi drugim klubom. Če pogledamo prestop Tjaša Begića iz Gorice ali Tamarja Svetlina iz Domžal, vsi klubi imajo nekaj od tega.
So prava poživitev na slovenski nogometni sceni, trenutno so celo vladarji. Mislim, da bo tako tudi v prihodnosti, pri tem projektu ne vidim nobenih težav, sploh z vidika financ. Vesel bi bil, če bi imeli v Sloveniji še več resnih in stabilnih investitorjev. Za Celje imam trenutno res samo pohvale.
Varovance imate v Celju, varovance imate v Mariboru, kaj pa v Olimpiji kot tretjem stebru slovenskega klubskega nogometa? Zakaj tam ni vaših fantov?
Z Olimpijo imam dobre odnose. Toda v prejšnjih letih sem bil označen kot hišni agent Maribora. Ne bom rekel, da mi to ni prijalo, a po drugi strani mi je lahko tudi škodovalo. Dobil sem oznako, da delam v korist Maribora in ta etiketa me je zaznamovala ter bila zavora s strani Olimpije. Sem pa recimo Aljošo Matka pripeljal v Olimpijo, čeprav sem ga najprej ponudil Mariboru.
Zelo bi me veselilo, če bi v bodoče z njimi izpeljal kakšen dober posel, lahko vam razkrijem, da se je v zadnjem obdobju Olimpija zanimala za dva moja varovanca. Nič nimam proti Olimpiji in v prihodnosti si želim tudi z njimi imeti dober odnos. Se pa zavedam, da je to težko. Če uporabim prispodobo – ko delaš z Realom, težko delaš z Barcelono. Tako je to v nogometnem svetu.
Med vašimi varovanci je znova aktualen tudi Robert Berič, sploh zato, ker se je omenjala možnost njegove selitve v Celje. Kakšna je trenutno situacija z njim?
Lahko potrdim, da smo bili že pred mesecem dni z Robertom na konkretnih pogovorih v Celju, kjer so ponudili tudi resno ponudbo, a je bila zanj finančno še vedno nesprejemljiva. Trenutno se z enim izmed kitajskih klubov pogovarjamo o dvoletni pogodbi, v igri je tudi avstrijski klub. Zadeva bo rešena v naslednjem tednu ali dveh, zagotovo pa se januarja v Slovenijo ne bo vrnil.
Omenjali ste že specifičnost zimskega prestopnega roka, kmalu pa bo tu poletni prestopni rok, ki ga bo zaznamovalo evropsko prvenstvo, na katerem bo tudi Slovenija s številnimi vašimi varovanci. Če pogledava v prihodnost, kakšno bo vaše poletje?
No, tu pa zagotovo lahko pričakujemo kaj velikega. Imam sedem fantov v A reprezentanci in dogajanja bo ogromno, še posebej, če bodo odigrali dobro prvenstvo. Čerin, Šporar, Verbič, Stojanović, vse to so zanimiva imena. Poleti bo potrebno zares zavihati rokave.
Vas pa lahko junija pričakujemo v Nemčiji?
Absolutno, za tekmi v Kölnu in Münchnu si že ogledujem hotele, to je že rezervirano.
