Nekdanji član Borussie Dortmund sanja klic Matjaža Keka

Nogomet 7. Feb 20227:002 komentarja
Alen Ožbolt igra v življenjski formi. FOTO: Guliverimages.

"Trdo delo se vedno obrestuje," sporoča slovenski nogometaš Alen Ožbolt, ki v zadnjem času blesti v dresu izraelskega prvoligaša Hapoela Haife. "Sanjam, da bi igral za reprezentanco" ima jasno začrtane cilje za prihodnost nekdanji napadalec slovite Borussie Dortmund, ki je bil januarja med najučinkovitejšimi nogometaši na svetu.

“Vedno sem trdo garal. Ko mi ni šlo in zdaj, ko mi gre. Zdaj se je trdo delo, nogometu v življenju namreč posvečam čisto vse, očitno obrestovalo. Zagotovo je na dobro formo vplivalo tudi to, da se v Izraelu počutim odlično. Ko je tako, se stvari sestavljajo same od sebe. Mislim, da sem si to zaslužil. Trdo sem treniral in se dobro pripravil,” je o svoji strelski eksploziji v Izraelu povedal Alen Ožbolt.

Pri Hapoelu Haifi, ki je trenutno na sedmem mestu prvenstvene lestvice in se bori za Evropo, se je na levem krilu, kamor ga je trener postavil prvič, znašel odlično. V 19 nastopih je zabil deset golov in je drugi najboljši strelec tamkajšnje prve lige.

“Prvič v življenju igram na krilu, česar pred tem nisem maral, ampak lahko rečem, da mi ta vloga zdaj odgovarja. Nisem namreč sidraš, ampak bolj napadalec, ki izkorišča hitrost. Lahko pobegnem,” je povedal napadalec, ki je strelsko eksplozijo dočakal v prvem mesecu tega leta. Polovico vseh golov, torej pet, je namreč dosegel januarja.

Januarja je bil med najučinkovitejšimi na svetu

Treba je seveda upoštevati, da je (bil) v marsikateri državi zimski premor, a vseeno o učinkovitosti Ožbolta v začetku letošnjega leta dovolj pove dejstvo, da je bil po podatkih Mednarodnega inštituta za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS) Ožbolt v letošnjem januarju s petimi goli med najučinkovitejšimi nogometaši na svetu.

Od slovenskega napadalca so v vseh prvoligaških tekmovanjih po svetu več golov zabili samo štirje nogometaši. Najbolj učinkovit je bil Akram Afif, ki je za Al Sadd v katarski ligi dosegel osem golov. S šestimi zadetki so na drugem mestu Emre Akbaba iz Alanyasporja v Turčiji, Iračan Aymen Hussein, ki igra za Umm Salal v prvi katarski ligi, in Nigerijec Bartholomew Ogbeche, ki igra za Hyderabad v Indiji.

“Cilj kluba je četrto mesto. V Izraelu gredo prve štiri ekipe v Evropo, saj ima liga visok evropski koeficient. Zdaj za četrtim mestom nekoliko zaostajamo, a ga lahko ujamemo. Vrata do Evrope predstavlja tudi pokal, v katerem smo še vedno v igri. Na prvi tekmi četrtfinala smo zmagali,” je dejal napadalec iz Žužemberka, ki je v Izrael prišel lansko poletje.

Trenutno je drugi najboljši strelec izraelske lige. FOTO: Guliverimages.

Kar je slišal o Izraelu, ni res

Pred prihodom je imel zaradi znane politične situacije precej dvomov, a zdaj z veseljem ugotavlja, da se je motil. V Izraelu ne uživa zgolj v nogometu, ampak v življenju nasploh.

“Glede na to, kaj vse sem vedel o Izraelu, nič čudnega, ampak potem sem ugotovil, da niti dva odstotka vsega, kar sem slišal, ni res. Tukaj je mirno, lepo. Ljudje so prijazni,” je predstavil življenje v pristaniškem mestu Haifa, v katerem živi približno 300 tisoč ljudi.

“Tudi glede nogometa je super. Stadioni so polni. V Haifi sta dva kluba, Maccabi in Hapoel. Na stadionu Maccabija, ki je poln na vsaki tekmi, sem igral pred 30 tisoč gledalci. Na našem stadionu je nekje med pet in sedem tisoč ljudi. Na derbijih tudi več,” je pohvalil tudi tamkajšnjo najboljšo nogometno ligo, v katero je pred pol leta prišel s Slovaške, kjer je dve leti igral za Slovan iz Bratislave. Tam, pravi, je bilo vse drugače.

V Bratislavi je trpel, zato je prvo ponudbo sprejel

“Iz Bratislave sem si res želel oditi, zato sem prvo ponudbo, ki sem jo dobil, sprejel. Ne glede na to, kaj sem pri Slovanu naredil – zabil gol, asistiral, odigral odlično – , sem bil vedno na stranskem tiru. Karkoli sem naredil, me ni bilo zraven,” je potožil o obdobju, v katerem je imel tudi slovensko družbo. V Bratislavi je bil soigralec z Andražem Šporarjem, Žanom Medvedom in Kenanom Bajričem. Njegov trener je bil nekaj časa tam tudi Darko Milanič.

“Res je, da nisem bil ravno Diego Maradona, a daleč od tega, da bi igral slabo, pa sem bil vedno ob strani. Ne vem, zakaj so me sploh kupili,” se je vprašal napadalec, ki je za Slovan v 38 nastopih dosegel 15 golov, kar je glede na to, da je šlo povečini za nastope s klopi, zelo učinkovito. V Bratislavi je gol dosegel v povprečju na 112 minut.

“Jaz sem do drugih pošten, rad bi, da so tudi oni do mene. Od prvega dne sem bil tam izven konkurence. Že po polovici leta so se me hoteli znebiti. Ne vem … Bom raje tiho. O tem nerad govorim. Slovanu sem hvaležen, da me je pripeljal. Ne obžalujem tega, da sem prišel, a tam nisem bil srečen. Zdaj je, kar je,” je o času pri Slovanu, s katerim se je veselil kar štirih lovorik, še povedal Ožbolt.

Kariera Alena Ožbolta:

2014-2015: Domžale (46 nastopov/6 golov)
2015-2017: Borussia Dortmund II (29/3)
2017-2018: Domžale (7/2)
2018-2018: Hartberg (7/0)
2018-2020: Lokomotiv Plovdiv (56/16)
2020-2021: Slovan Bratislava (38/15)
2022-?: Hapoel Haifa (22/10)

Na Slovaško je prišel iz Bolgarije, kjer je kot član tamkajšnje Lokomotive iz Plovdiva v letu in pol obudil svojo nogometno pot.

Ta je po neuspeli epizodi pri avstrijskem drugoligašu Hartbergu, za katerega je v pol leta odigral le nekaj več kot sto minut, zašla v slepo ulico.

Nudil se je slovenskim klubom in dobival košarice

“Ko sem se iz Borussie vrnil v Domžale, mi ni šlo. Ko greš v Dortmund, imaš velika pričakovanja. Misliš, da boš tam ostal do konca življenja, a realnost je nekoliko drugačna. Tam je 500 takih, kot si ti. Od tega 300 boljših od tebe, 200 pa en odstotek slabših. Bil sem razočaran, ko sem odšel, potem pa sem v Domžalah želel na silo pokazati, kaj znam, ampak tako žal ne gre,” je pojasnil.

Za Domžale je igral v dveh obdobjih.

“Po odhodu iz Domžal sem imel dve možnosti. Lahko bi me posodili v drugo ligo k Dobu, druga možnost je bila prekinitev pogodbe. To sem tudi storil in odšel v drugo avstrijsko ligo, okrepil sem Hartberg, kjer pa je bilo še slabše,” je pojasnil.

“Potem sem bil dva tedna brez kluba. Moj takratni agent je malo klical naokoli. Triglav, Aluminij, Celje … Nihče me ni hotel. Takrat se je na srečo oglasil bolgarski Lokomotiv, po tem pa je šlo navzgor,” se je spomnil najtežjih trenutkov svoje nogometne poti, na kateri je na začetku obetal zelo veliko.

Začel je pri Krki, se potem preselil v Domžale in bil tam med najboljšimi slovenskimi nogometaši svoje generacije.

Bil je najboljši strelec kadetske lige in že s 17 leti debitiral v članski ekipi. Leto pozneje je odšel v tujino in se preselil v drugo ekipo slovite Borussie Dortmund.

Pri Borussii se ni izšlo, a odhoda v Dortmund ne obžaluje

“Predstavljeno mi je bilo, da bi lahko iz druge ekipe Borussie prišel do druge nemške lige, potem pa od tam začel graditi kariero in se prebijal naprej. Seveda nisem sanjal o tem, da bom iz začetne enajsterice izrinil Pierra-Emericka Aubameyanga, sem si pa mislil, da lahko igram v drugi ligi, kar je za mladega nogometaša zelo dobro,” je pojasnil, zakaj se je kot zelo mlad odšel v drugo ekipo Borussie Dortmund.

“V prvi sezoni sem redno igral, pozneje pa je prišel nov trener in stvari so se spremenile na slabše. Ni se izšlo. Mi pa za selitev v Dortmund nikakor ni žal. V mladinskem pogonu Dortmunda in Domžal sem se naučil vsega, kar znam. Ni pa v Dortmundu seveda lahko. To je klub, ki lahko pripelje igralca za 50, 60, 70 milijonov evrov. Le redki se prebijejo do članske ekipe, povečini moji soigralci danes igrajo po drugih, tretjih ligah,” se je spomnil leta in pol, ki ga je prebil v Dortmundu.

Član Borussie Dortmund je bil leto in pol. FOTO: Guliverimages.

Borussio je takrat vodil zdajšnji evropski prvak s Chelseajem Thomas Tuchel, njen prvi zvezdnik pa je bil novopečeni napadalec Barcelone Pierre-Emerick Aubameyang.

“Ob ponedeljkih in torkih, po tekmah, smo skupaj trenirali. Da bi posebej računali na koga od nas, pa ne. Nič takega se mi ni vtisnilo v spomin, so pa to povsem normalni fantje, tako kot mi. Samo, da znajo malo bolje igrati nogomet,” se je zasmejal Ožbolt, ki se najbolj zgleduje prav po Aubameyangu. Iskrica “med njima” je preskočila v Dortmundu.

“Je hiter igralec, ki zna zabiti gol. Rad bi bil kot on. To verjetno sicer verjetno nikoli ne bom, ampak delam pa lahko na tem,” je še povedal slovenski napadalec, ki je gole redno zabijal že v mlajših reprezentančnih selekcijah.

Težko boste našli prav veliko slovenskih nogometašev, katerih reprezentančna statistika bi bila tako polna. V različnih starostnih kategorijah je v 53 nastopih zabil kar 23 golov. V reprezentanci do 21 let v 22 tekmah 10.

Sanja o Evropi in reprezentanci

Toda med člani ga še ni bilo. Če bo nadaljeval s takšnimi igrami, kot jih kaže v zadnjih tednih, bo prvi vpoklic selektorja članske reprezentance dočakal kmalu. Morda se Matjaž Kek nanj spomni že marca, ko Slovenijo na prizorišču letošnjega svetovnega prvenstva čakata prijateljski tekmi proti Hrvaški in Katarju.

V dresu slovenske reprezentance. FOTO: Guliverimages.

“Delam na tem, da bi bil v reprezentanci, a pričakujem ne ničesar. Ne bom razočaran, če me ne bo zraven. V Sloveniji je še veliko odličnih nogometašev. Upam, da bom enkrat vpoklican. Si pa ne razbijam glave s tem, da bi bil,” je še povedal Ožbolt.

Nobene odločitve, ki jo je do zdaj v karieri sprejel, ne obžaluje. “Kjerkoli sem bil, sem se nečesa naučil. Verjamem, da je vse za nekaj dobro. Je že moralo biti, kot je bilo. Delam pa na tem, da bi bilo še bolje,” je povedal in za konec pojasnil, kaj je v prihodnosti njegov cilj.

“Trenutno si želim predvsem, da me Izraelci odkupijo od Slovana, ta me je Haifi namreč zgolj posodil. Na tem z agentom že delamo. Potem si želim, da bi s klubom igral Evropo, drugi velik cilj pa je, da nekoč pridem do reprezentance Slovenije. To so moje sanje,” je zaključil nekoč eden največjih slovenskih nogometnih upov, ki je z nekajletno zamudo začel potrjevati, da te etikete ni nosil zaman.

Komentari

Vaš komentar