Nevsakdanji intervju v režiji Samirja Handanovića

Zoran Zeljković na tribuni stadiona v Vidmu. FOTO: Uroš Skaza.

"Prišel sem pogledati mojega dobrega prijatelja," nam je povedal Zoran Zeljković, ki smo ga v nedeljo nepričakovano srečali v Vidmu in z njim opravili pogovor. Pogovarjali smo se med tekmo Udineseja in Interja, pri katerem kapetansko vlogo opravlja človek, zaradi katerega je v Italijo prišel. Samir Handanović, ki je tako posredno poskrbel za nevsakdanji intervju.

Ko smo prišli na stadion Dacia Arena, se pomešali med 22.475 ljudi na tribunah in se namestili na svojem mestu za novinarje, smo po nekaj minutah desno od sebe presenečeni zagledali zelo znan obraz s slovenskih prvoligaških zelenic, Zorana Zeljkovića. Seveda smo ga pocukali za rokav in z njim naredili krajši intervju. Drugačen od tistih, ki smo jih vajeni.

“Predvsem zaradi Samirja. Vedno, ko imam čas, pa si tudi rad ogledam kakšno dobro tekmo. Zdaj sem oboje združil na enem mestu,” je razlog prihoda v Videm pojasnil mladi trener, ki je neposredno ob nas sedel v družbi nekdanjega vratarja Dina Šeremeta. Prišla sta si ogledati svojega dobrega prijatelja Samirja Handanovića.

V Milanu ga gledajo kot boga, v Sloveniji pa …

“Spremljamo ga skozi celotno kariero,” je pojasnil 42-letni Ljubljančan, ki je s kapetanom milanskega Interja odraščal. Medtem ko je sam zgradil spodobno prvoligaško nogometno kariero, je njegov štiri leta mlajši prijatelj iz ljubljanskega blokovskega naselja Fužine naredil ogromno. In postal legenda italijanske Serie A.

Samir Handanović, kapetan Interja. FOTO: Guliverimages.

“Nanj gledam kot na fenomen. Ni me presenetilo, da mu je v nogometu uspelo to, kar mu je. Dobro ga poznam, je velik profesionalec in v Italiji zelo cenjen. Ko se z njim sprehodiš po Milanu, vidiš, da ga ljudje dojemajo kot boga. Biti kapetan Interja in narediti to, kar je uspelo njemu, je velika stvar. Če malo spremljate, ga povsod drugje cenijo veliko bolj, kot ga v Sloveniji. To je žalostno,” je povedal o nekdanjem reprezentantu, ki je Sloveniji pomagal na svetovno prvenstvo 2010, v prvi italijanski ligi pa zbral kar 559 nastopov, kar ga uvršča na visoko osmo mesto večne lestvice v ligi, ki je nekoč veljala za daleč najboljšo na svetu.

Zdaj Serie A kotira precej nižje, a še vedno visoko. Zato smo v nedeljo s ponosom pogledovali proti zelenici, na kateri smo od prve minute spremljali kar tri slovenske nogometaše. Ob Handanoviću še zdajšnja reprezentanta Jako Bijola in Sandija Lovrića. “Vesel sem, da je tako. Samo na tak način, če bo veliko nogometašev igralo na visoki ravni, bo lahko dobra tudi reprezentanca. Upam, da danes vsi trije odigrajo dobro tekmo,” je govoril Zeljković in bil v 84. minuti, ko je prav Bijol zadel za vodstvo Udineseja, malce poklapan. Toda ne toliko, kot bi bil sicer. “Če je že kdo moral premagati Handanovića, sem vesel, da je Slovenec,” je povedal.

Uro stran od Slovenije obstaja povsem drug svet

Na nogometnih tekmah je velikokrat kot obiskovalec. V Sloveniji številne tekme spremlja, ker ga zanima konkurenca. Ko le ima čas, rad skoči tudi na kakšno tekmo najvišje ravni v tujini, kot je bila tokratna.

“Na takšnih tekmah vidiš, da obstaja več ravni nogometa. Tako lažje oceniš, kateri igralci so kakovostni. Italijanska liga je bila glede taktike vedno vrh. Zdaj ni več tako kakovostna, kot je bila nekoč, a se mi zdi, da se v zadnjem času dviguje. Igrajo zelo dober nogomet. Na takšnih tekmah se lahko veliko naučiš,” je dejal Zeljković, ki je v nogometnem prazniku v Vidmu užival in obžaloval, da česa podobnega ne doživimo v Sloveniji.

“Ravno sem si dopisoval s prijateljem in mu rekel, kako čudno je. Eno uro stran od nas, pa prideš v povsem drug svet. Tukaj ljudje živijo za nogomet. Ko je tekma, je praznik. Če delaš v športu, te to zagotovo veseli. Na žalost pri nas ni tako, a se mi zdi, da se stvari, predvsem v medijih, premikajo na bolje. To je zame prvi korak v smeri, da bo na naših stadionih več gledalcev,” se je razgovoril.

V Kopru so začeli ustvarjati na novo

Potem smo preskočili na domače teme in Koper. Na njegovi klopi je lani debitiral v prvoligaški konkurenci in navdušil. Na Bonifiko je prinesel pokalno lovoriko in se do zadnjega boril za prvenstveni naslov. Trenutno je Koper na tretjem mestu, na katerega je z zmago nad Taborom v Sežani skočil dan pred tekmo v Vidmu.

“Izgubili smo veliko igralcev, treba je ustvarjati na novo. Ni nam bilo lahko, pred tem smo v gosteh izgubili dve tekmi, zato je bila zmaga v Sežani zelo pomembna. Veliko dela nas še čaka, toda v klubu smo mirni. Verjamemo, da imamo dobro ekipo in bomo, ko pridemo tja, nekaj naredili tudi v Evropi,” je z enim očesom že v prihodnosti nekdanji nogometaš Domžal, Olimpije in Interblocka, ki je v trenerski vlogi letos debitiral tudi v Evropi. Koper je iz kvalifikacij za konferenčno ligo izpadel na prvi stopnički, proti Vaduzu. Takrat se je to zdelo kot velik spodrsljaj. Zdaj, ko so se nogometaši iz Liechtensteina, ki nastopajo v drugi švicarski ligi, prebili v skupinski del tekmovanja, ni več tako.

Za Evropo, vključno z njim, še niso bili zreli

“Na prvi tekmi smo si pripravili kup priložnosti, ki pa jih na žalost nismo izkoristili. Škoda, ampak če realno pogledamo, je jasno, da – vključno z mano – še nismo bili zreli za Evropo. Dolgo nismo igrali v evropskih pokalih, za katere potrebuješ izkušnje, kilometrino. Mi tega nismo imeli. To je proces, h kateremu težimo. Ko bomo v Evropi naslednjič, bomo pridobljene izkušnje znali izkoristiti,” je prepričan mladi, zelo obetavni trener, ki upa, da bo nekoč delal v tujini.

Med pogovorom za Sportklub. FOTO: Uroš Skaza.

“Toda do takrat se vidim v Kopru, ki sem mu hvaležen za podporo in priložnost, ki sem jo dobil. Dali so mi vse, kar potrebujem kot trener. Zato se tudi jaz trudim, da jim z znanjem in delom povrnem za zaupanje. Za zdaj se vidim samo v Kopru,” je z dobrodošlimi besedami za ušesa predsednika Koprčanov Anteja Guberca njegov trener povedal za konec pogovora, ki ga je motilo bučno vzdušje s tribun.