Novo dno Olimpije: Evropa, adijo, igralci bežijo

Foto: Aleš Fevžer

"Najboljša Olimpija v zgodovini," kot jo je pred začetkom sezone poimenoval direktor Igor Barišić, očitno ne bo igrala niti v Evropi. Poraz proti Kopru (2:3) morda ni bil zaslužen, a je še poglobil težave, ki se kopičijo v zmajevem gnezdu. Igralci kot po tekočem traku zapuščajo klub, a to je šele začetek tega, kar sledi. Trener Federico Bessone, ki bo bržkone kot naslednji označen kot krivec za nastalo situacijo, je edini, ki še ostaja optimist.

Nekdo bi rekel smola, kdo drug karma, spet tretji tragedija.

Derbi za Evropo med Koprom in Olimpijo se je namreč končal z zmago kanarčkov s 3:2, kar pa, glede na videno, ni bil realen rezultat. Zmaji so bili večji del srečanja podjetnejši nasprotnik od domačih, a tudi Koper je bil takšen na domačem derbiju proti Celju (0:1). Smo v fazi sezone, ko umetniški vtis ne šteje prav nič. Pomembne so točke in Olimpija jih ima le 46, kar bo očitno premalo, da bi se lanskoletni državni prvak to sezono sploh uvrstil v Evropo.

“Osredotočil se bom na pozitivne stvari v drugem polčasu. Vrnili smo se v tekmo, nekatere detajle smo izboljšali, zato smo se vrnili. Na žalost smo na koncu naredili novo napako in jim podarili enajstmetrovko. Ampak to je nogomet. Nogomet te kaznuje,” je po dvoboju razmišljal Federico Bessone, ki pa ga mora pošteno boleti glava od vseh trenutkov in detajlov, ki so v tej sezoni kaznovali njegovo Olimpijo. Nagrada je prišla redko in čas je, da se nekdo vpraša, zakaj.

Morda bodo v pisarnah Olimpije končno ugotovili, da se razlog skriva v kakovostno podhranjenemu kadru in nezahtevnemu ter poceni trenerju, ki je pač zadovoljen, da ga je nekdo pripeljal iz andorske lige in zato od kluba ne zahteva dvigovanja standardov, kot sta to počela Albert Riera in Victor Sanchez ter se morala, ker se v Olimpiji Adama Deliusa dvigovanja standardov očitno pač ‘ne gredo’, zapustiti klub.

Igralci odhajajo ali so na izhodnih vratih, klub pa molči

In ko smo že pri zapuščanju kluba, to te dni kot po tekočem traku počno igralci, ki brez besede zahvale ali vsaj klubskega obvestila o odhodu, mahajo Olimpiji v slovo. Diogo Pinto je bil s svojimi zadetki denimo najbolj zaslužen za to, da se zmaji niso še bolj osmešili v Evropi, a lahko podatek o njegovi prekinitvi pogodbe z Ljubljančani razberemo samo iz dokumentov Nogometne zveze Slovenije. Reda Boultam je resda treninge Olimpije nazadnje obiskal že pred meseci, a tudi njegovega odhoda do birokratskih zapisnikov v zmajevem gnezdu ni oznanil nihče.

Potem je tu še skrivnostni primer Jordija Govee, ki je bil prav tako večji del sezone popolnoma odpisan in je o dogajanju na treningih Olimpije morda kaj izvedel le v pogovorih s soigralci, na tekmi z Aluminijem pa se je kar naenkrat znašel v kadru zmajev in na klopi zeleno-belih sedel tudi na gostovanju v Kopru.

Če temu dodamo še skorajšnji iztek pogodbe talismana Olimpije Agustina Doffo, da ne naštevamo naprej imen Ahmeta Muhamedbegovića, Jasmina Kurtića, Alexa Blanca in Kelvina Oforija, ter vključimo še naše informacije o tem, da zastopniki nogometašev zmajev v slutnji popolnega razpada sistema v zmajevem gnezdu svojim varovancem mrzlično urejajo poletne prestope, potem se lahko zares vprašamo, kakšna je perspektiva Ljubljančanov v naslednji sezoni. Sezoni, očitno, brez Evrope.