Olimpija le še spomin, realnost je zgodovinski uspeh

Zoran Zeljković Foto: Profimedia

Nocoj je pred njim tekma, na kateri lahko še enkrat več na novo spiše klubsko zgodovino. Zoran Zeljković v pogovoru za Sportklub priznava, da se je v trenerski karieri zavestno odločil za korak nazaj, da bi kasneje naredil dva naprej. A precej nepričakovano se mu hitro ponuja velika priložnost, da nogometno Evropo (še enkrat) hitro opozori nase.

Ni malo tistih, ki so bili začudeni, ko je dva kroga pred koncem lanske sezone in le nekaj tednov po zaupnici klubskega vodstva izgubil službo glavnega trenerja ljubljanske Olimpije. Kakorkoli obrnemo, ‘moment’ je bil sila nenavaden, na klop zmajev pa je v zaključku sezone sedel celo športni direktor Goran Boromisa. V uteho mu je ostalo vsaj dejstvo, da bo v zgodovini ljubljanskega kluba vselej zapisan kot trener s prvo zmago v skupinskem delu evropskih tekmovanj.

Takšen je pač nogomet, danes si, jutri te ni in tega se zaveda tudi Zoran Zeljković, ki ni dolgo objokoval konca trenerske epizode pri svojem ljubljenem klubu, temveč je hitro poiskal nov izziv. Skupaj s slovensko trenersko zasedbo, ki jo poleg njega sestavljajo še pomočnika Džengis Čavušević in Borut Semler, trener vratarjev Dino Šeremet, analitik Maks Gantar ter kondicijski trener Matic Lukman, se je podal v Latvijo in prevzel tamkajšnjega prvoligaša Audo.

Evropski uspeh in serija zmag

Začetek je bil turbulenten. Zeljković se je s svojim moštvom znašel v nizu štirih porazov, nato pa je prišla Evropa. V prvem in drugem krogu kvalifikacij za konferenčno ligo je njegovo moštvo zaporedoma izločilo ferski Torshavn in severnoirski Cliftonville ter se uvrstilo v 3. krog, kjer jih danes čaka dvoboj s kosovsko Drito.

Za majhen klub iz okolice Rige je tako dolgo evropsko poletje uspeh, o kakršnem so doslej le sanjali. Za nameček pa je moštvo dobilo tudi vse vmesne tekme v domačih tekmovanjih in niz zmag je trenutno pri številki osem.

“Potrebovali smo nekaj časa, da smo igralce dvignili na raven, na kateri smo želeli delovati,” nam začetne preglavice in nato silovit vzpon forme na kratko opiše Zoran Zeljković, ki izpostavi, da so veliko vlogo pri tem, da so se stvari postavile na svoje mesto, odigrali tudi njegovi sodelavci v strokovnem štabu.

V trenutkih, ko Ljubljančan piše zgodovino latvijske Aude, vam ponujamo podrobnejši vpogled v to, kam je nogometna pot odpeljala nekdanjega trenerja Kopra in Olimpije. Beseda je nanesla na številne teme, tudi na njegovo slovo od zmajev, pogovarjali pa smo se tudi o začetku trenerske kariere njegovega prijatelja in legendarnega slovenskega reprezentanta Samirja Handanovića.

Pogovor z Zoranom Zeljkovićem

V Latviji ste ujeli izjemen ritem zmag. Nikoli ni enostavno dobiti kar osem tekem zapored, sploh ker so vmes tudi evropske tekme. Kako zadovoljni ste z začetkom novega poglavja?

Vedno je lepo, ko zmaguješ. Začetek je bil težek, nato nam je k sreči steklo in upam, da bo trajalo čim dlje.

Koliko se v klubu, med navijači čuti ta zgodovinski uspeh v Evropi? Klub je drugič v evropskih kvalifikacijah, lani je hitro izpadel proti Spartaku iz Trnave, letos pa vam je uspelo preskočiti že dve stopnički.

Naš celoten strokovni štab živi v bližini Rige. Iskreno, velike nogometne evforije tukaj ni. Ko pa prideš v klub, čutiš, da so v njem zaposleni ljudje zelo ponosni. Verjamem, da se ne bomo tu ustavili, ta ekipa ima ogromen potencial. Bomo videli, kam nas bo vse skupaj pripeljalo.

V ekipi ima tudi nesojenega člana Maribora

Ljubitelji slovenskega nogometa se zagotovo spomnite precej odmevne skavtske misije športnega direktorja Marka Šulerja in njegovega pomočnika Marcosa Tavaresa, ki sta novembra lani odpotovala v Brazilijo in tam iskala nogometaše, ki bi lahko okrepili klub iz mesta ob Dravi.

Enega zelo primernega sta našla, to je bil član Internacionala Lucas Ramos. Zdelo se je, da bo Brazilec postal član Maribora, a se je situacija tik pred zdajci zapletla. No, nogometna usoda pa je nanesla, da je omenjeni nogometaš namesto v Ljudski vrt odšel k latvijski Audi in zdaj deluje pod vodstvom Zorana Zeljkovića.

Lucas Ramos. Foto: Profimedia

Za vas je to nov, drugačen korak v karieri. Doslej ste se dokazovali v Sloveniji, kako pa po prvem mesecu dela ocenjujete svojo odločitev, da greste kot trener delovati v Latvijo?

Iskreno, vedel sem, da grem korak nižje. Vem, kdo sem, da prihajam iz Slovenije in našim trenerjem je vse prej kot lahko dobiti klub v tujini. Še posebej, če želiš s seboj peljati strokovni štab, potem je to praktično nemogoče. Tu sem videli izziv, še posebej v tem, da bo klub igral v Evropi. Rekel sem si, zakaj pa ne, to je nova izkušnja zame. Verjel sem, da lahko naredimo nekaj dobrega. Nikoli pa ne obžalujem svojih odločitev, iz vsake se lahko nekaj naučiš.

Pred dvema letoma smo se pogovarjali z Nikom Kapunom, ki je tedaj igral za latvijsko Liepajo in ocenil, da je v latvijski ligi velika razlika med klubi z vrha lestvice, ki imajo resen denar, in tistimi s spodnjega dela. Kako to doživljate vi, kakšna je kakovost latvijskega prvenstva?

Zadeve lahko primerjamo s slovensko ligo, s tem, da so tu boljši tujci, domačini pa so malce slabši. Liga je podobna slovenski, kjer Olimpija, Maribor in Celje ter tu in tam še kakšen klub konkurirajo za naslov. Sploh letos je v Sloveniji ta razkorak med najboljšimi klubi in ostalimi ekipami zelo podoben kot v Latviji.

V Latvijo ste peljali slovenski strokovni štab, iz Prve lige Telemach oziroma iz Radomelj pa ste pripeljali tudi Tina Hrvoja. Je vaša želja, da se vam v prihodnje pridruži še kakšen Slovenec oziroma nogometaš iz naše lige?

Ogromno je igralcev iz slovenske lige, ki bi nam lahko pomagali. Naša liga je žal tako ali tako podcenjena, kar je dokazalo tudi evropsko prvenstvo, na katerem je zelo dobro nastopalo nekaj igralcev iz slovenske lige. Bomo videli, kako bo v prihodnosti, ampak zagotovo imam na seznamu nekaj igralcev, ki bi si jih želel pripeljati.

Sveža informacija teh dni je, da je Samir Handanović postal trener kadetov milanskega Interja. Vemo, da sta dobra prijatelja, za njim je izjemna nogometna kariera. Kako pa je zdaj, ko se podaja na trenerska pota? Boste vi tisti, ki bo njemu dajal nasvete ali obratno?

Resda je Samir novinec v trenerskem poklicu, ampak vedeti moramo, da je igral na zares najvišjem nivoju in da je bil vselej malce ‘poseben’. Ne razumite me narobe, vselej je malce drugače gledal zadeve. Igralci pridejo na trening in oddelajo svoje, on pa je vsak trening razmišljal tudi o trenerskih zadevah. Niti malo ne dvomim, da mu bo uspela vrhunska trenerska kariera.

Kaj pričakujete v nadaljevanju sezone? Auda naj bi se borila za novo evropsko vozovnico, se klubski apetiti po lepi evropski zgodbi v tej sezoni kaj povečujejo?

Glavni cilj kluba je razvoj igralcev. Več igralcev kot razvijemo, bolje je. Seveda pa želimo ob tem zmagati na vsaki tekmi. Ni pa rezultatskega imperativa, da bi karkoli morali. Smo v igri za četrto mesto, igramo še v pokalu, tudi v Evropi. Bo pa težko zdržati v tem ritmu, nimamo širokega kadra, upam, da nam uspe čim dlje.

Koliko vam uspe v tem divjem ritmu tekem spremljati dogajanje v Prvi ligi Telemach?

Seveda spremljam. Nikoli ne smeš pozabiti, iz kje si in kje si začel. Kjerkoli bom, bom spremljal slovenski nogomet.

Trije meseci so minili, od kar ste zapustili Olimpijo. Marsikdo ni razumel tiste menjave dva kroga pred koncem sezone. Kakšen je s časovne distance vaš pogled na tiste dni?

Zgodilo se mi je nekaj, kar se v tem poslu dogaja. Nič novega. To jemljem kot dodatno izkušnjo. Pogledi na koncu sezone so bili različni in to spoštujem. Izbral sem novo pot, Olimpiji pa želim veliko sreče in vse najboljše.