Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Medem ko se je na slovenskih nogometnih zelenicah že začela nova sezona Prve lige Telemach in ko se v nogometni javnosti posvečamo predvsem evropskem poletju slovenskih klubov, se z enim očesom že oziramo tudi proti septembru. Takrat bo slovenska reprezentanca odigrala dve izjemno pomembni tekmi v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, nasprotnika Slovenije bosta Severna Irska in San Marino. Približno mesec dni pred težko pričakovanima obračunoma smo v Sportklubovem intervjuju gostili selektorja slovenske članske reprezentance Matjaža Keka.
Za razliko od številnih trenerskih kolegov slovenski selektor Matjaž Kek še ni oblekel ‘trenerke’ in se svojimi varovanci zapodil v nogometno sezono 2023/2024. Dinamika selektorskega dela je specifična, a prvi mož slovenske nogometne stoke v teh dneh seveda nikakor ne počiva.
Pred slovensko izbrano vrsto je namreč pestro in predvsem zelo pomembno jesensko obdobje, ko bodo Kekovi varovanci v septembru, oktobru in novembru lovili uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki ga prihodnje leto gosti Nemčija. V luči tega slovenski selektor te dni zelo podrobno spremlja, kaj se dogaja z nogometaši iz deželice na sončni strani Alp. V teh dneh je bil med častnimi gosti ljubljanskega nogometnega spektakla med Olimpijo in Galatasarayem in tudi evropsko poletje slovenskih klubov je ena izmed tem pogovora za Sportklub.
“Reprezentanca je zbor najboljšega, kar imaš na razpolago. Potrebuje pa slovenski nogomet še kakšen klubski uspeh, to bi nam zdaj prišlo še kako prav. O tistih lepih časih evropskega Maribora tako ali tako vemo vse, pa tudi uspehi Mure z uvrstitvijo v konferenčno ligo so slovenskemu nogometu dali marsikaj dobrega. Želim si, da bo tako tudi z Olimpijo,” med drugim razmišlja slovenski selektor.
Skozi sproščen poletni pogovor z Matjažem Kekom boste izvedeli, kako se že danes strokovni štab slovenske izbrane vrste pripravlja na prihajajoče septembrske izzive, zakaj je zaradi urejenosti hrvaških klubov njegovo letošnje poletje nekoliko bolj mirno kot prejšnja, kako gleda na odmevna prestopa Žana Vipotnika in Benjamina Šeška, spoznali pa boste tudi njegovo razmišljanje o tem, kako naj bi se slovenski klubi lotili evropskih izzivov. Debata je nanesla tudi na v tem poletju zelo vroče nogometno ime v slovenskem nogometnem prostoru – Alberta Riero.
Specifika selektorskega dela je tudi ta, da so vaša poletja nekoliko drugačna kot poletja trenerskih kolegov v klubih, ki so v teh dneh zakorakali v novo sezono. Kakšno pa je vaše nogometno poletje ob dejstvu, da je pred nami zelo pomembna nogometna reprezentančna jesen?
Letošnje poletje je precej specifično. Kvalifikacijski ciklus se je zavlekel pozno v junij, naslednja akcija pa je že v začetku septembra. Prostega časa je bilo manj kot običajno, ampak takšno pač je selektorsko delo. Spremljam, kaj se dogaja z igralci, prestopni rok je odprt, nekateri klubi so zelo hitro začeli z igranjem v Evropi. Zdaj sem že nekaj časa v polnem nogometnem ritmu, nekaj časa pa je bilo tudi za odmor. Zame je ta na jadranski obali.
Je morda letošnje poletje bolj mirno tudi zato, ker imajo vsi največji hrvaški klubi svoje trenerje in vas tamkajšnji mediji niso tako intenzivno vabili nazaj na Hrvaško kot v nekaterih prejšnjih letih?
Dobro vprašanje. (smeh) Te novice je vedno potrebno pogledati z več plati, ampak dejstvo je, da imajo hrvaški klubi, s katerimi so me v preteklosti povezovali, urejene svoje strokovne štabe. Ampak tako ali tako verjamem, da zdaj res vsi vedo, da je v mojih mislih samo reprezentanca Slovenije. To sem tolikokrat dovolj jasno povedal, da imam, kar se tega tiče, zdaj res popoln mir.
Priprave na jesenski ciklus se za vas torej že začenjajo, ampak verjetno še ne razmišljate toliko o nasprotnikih kot tem, kaj se dogaja z vašimi varovanci. Kdaj se bo potem za vas in za vaš strokovni štab začelo tudi obdobje, ko boste analizirali, kaj pripravlja Severna Irska in kaj San Marino? Do kdaj pa gledate zgolj nase?
Urnik za septembrsko akcijo je že narejen. Vsi urniki, vse časovnice, naša ekipa preverja nastanitve in transporte. Tudi termini in lokacije treningov, tako doma, kot na gostovanju v San Marinu so začrtane. Službe Nogometne zveze Slovenije na tam področju delujejo na zares visokem nivoju. Te stvari bodo kot vedno pravočasno rešene. To je ena stran zgodbe.
Kar pa se tiče reprezentantov, so nekateri že globoko zakorakali v sezono, spet drugi imajo še neurejen status. Prestopni rok je dolg in zadeve se bodo zavlekle. Spremljamo tiste, ki igrajo in trenirajo, s strokovnim štabom si pogledamo in analiziramo tekme, pa tudi kakšne treninge. To je naše delo.
Slovenski reprezentanti, ki so v tem poletju zamenjali klubske barve
Miha Blažič (Angers, FRA —> Lech Poznan, POL)
Benjamin Šeško (RB Salzburg, AUT —> RB Leipzig, NEM)
Jasmin Kurtić (Paok, GRE —> Universitatea Craiova, ROM)
Žan Vipotnik (NK Maribor —> Bordeaux, FRA)
Ko govoriva o nogometaših z rešenim klubskim statusom, je bila velika zgodba prestop Žana Vipotnika iz Maribora v francoski Bordeaux. V naslednjih dneh in tednih bomo verjetno slišali tisoče različnih mnenj o tem, kakšen je zanj ta prestop, je to dobra ali slaba odločitev … Kakšen je vas, selektorski pogled na izziv, ki je pred Žanom?
Vsak prestop najboljšega strelca lige je medijsko malce bolj spremljan kot ostali. Tudi z dobrimi predstavami v reprezentanci je Žan postal zanimiv tujini. Je ta prestop dober, ni dober? To je odvisno od različnih dejavnikov.
Moj pogled je usmerjen v to, da je igralec zadovoljen in da je motiviran. Da to vidi kot napredek in korak naprej. Predvsem pa, da s tem še ni zadovoljen in nima občutka, da lahko zdaj malce počiva. Bordeaux je velik klub, ki v drugi ligi igra z jasno izraženo željo po napredovanju v Ligue 1. To pomeni napad na vrh, ofenzivo in več priložnosti za napadalce. Kvalitete v ekipi pa ne manjka, konkurenca je in mora biti prava.
Čas bo pokazal, kaj in kako, mislim pa, da je kvaliteta na strani našega reprezentanta in da bo to dokazal. Tako, kot so to pred njim storili mnogi doslej. Je pa jasno, da ne bo lahko. Za dokazovanje na tem nivoju v tujini, v tako velikem klubu, potrebuješ včasih tudi kanček sreče, da dosežeš zadetek v pravem trenutku in verjamem, da bo Žanu v prihodnosti to uspelo.
V zadnjih ciklusih reprezentance so bili del nje štirje nogometaši iz domače lige. In ne le, da so bili na seznamu, dobili so tudi precejšnjo minutažo in bili pomemben del moštva. Če se vrneva v neko prejšnje obdobje, ko se je Slovenija uvrščala na velika tekmovanja, tudi takrat so nogometaši nekako rasli skozi reprezentanco in nato naredili velike korake v tujino. Zdaj se ta vzorec spet malce ponavlja, je to napoved novih lepih reprezentančnih časov?
Uh, sam bi bil najbolj srečen, če bi se veliki prestopi dogajali skozi uspehe reprezentance. Še vedno pa trdim, in to je dejstvo, da je naša reprezentanca v mednarodnem merilu relativno mlada. V povprečju je ta generacija stara malce več kot 26 let.
To so igralci, ki imajo urejen status in pomenijo v svojih klubih vedno več. Denimo Jaka Bijol. Potem so tu fantje, pred katerimi je velik izziv. Recimo Benjamin Šeško. Pa seveda igralci, ki imajo svoj renome razširjen po vsej Evropi, recimo kapetan Jan Oblak. Nekaj pa je takšnih fantov, ki jim lahko dobre tekme v reprezentanci še kako pomagajo. Tudi zato nas v strokovnem štabu ne čudi njihova energija, motiv in želja, da bi se skozi reprezentanco pokazali in dokazali, da so pravi. In zaprli usta mnogim, ki dvomijo v to generacijo.
Je pa vsaka kariera nogometaša prežeta z dobrimi in slabimi trenutki, žal tudi poškodbami. Nikakor ne smemo pozabiti na igralce, ki so imeli pomembno vlogo v zadnjem obdobju, denimo Gregorja Sikoška, ki je vsakodnevno v mojih mislih. Pa Jasmina Kurtića, ki se že nekaj časa vrača v pravi pogon. Zdaj k sreči kaže, da bo vse dobro. Pa Jana Oblaka, ki je manjkal na zadnji akciji. Vse to je sestavni del naših življenj. Žalost lahko hitro zamenja veselje, uspeh pa hitro lahko zamenja neuspeh. Če se vrnem na vaše vprašanje, potem pa še enkrat, absolutno upam, da bo tudi ta rast igralcev skozi reprezentanco del mozaika njenih uspehov.
Selektorji imate sicer verjetno raje, da so klubski statusi urejeni čim prej skozi prestopni rok, ampak ali je včasih morda dobrodošla tudi kakšna sprememba tik pred zdajci. V kontekstu tega, da pride nogometaš na zbor z novo energijo, novim motivom in željo po dokazovanju tudi v izbrano vrsto. Je lahko tudi to včasih pozitivno?
Tu ni nobenega vzorca. Vsaj kar se tiče slovenskih reprezentantov in to na podlagi izkušenj več generacij. Tudi perfektne minutaže v klubu včasih reprezentanci niso dale dodane vrednosti, tudi slabe minutaže pa so lahko prinesle nek dodaten motiv in energijo.
Klubske obveznosti so temelj oziroma podlaga, na kateri selektorji izbiramo reprezentante. V teh norih prestopnih časih, ko so nogometne številke ponorele, v slovenskem nogometu idealno nikoli ne bo. Če pa je izražena želja, motiv in voljni moment igranja za svojo državo … Tudi s slabšo minutažo, tudi s kakšnim treningom manj ali reševanjem klubskega statusa v zadnjem trenutku, se lahko ‘vržeš na glavo’ in dodaš svoj delež k uspehu svoje reprezentance.
V zadnjem obdobju govorimo o prebujanju članske izbrane vrste, ki dokazuje, da lahko znova konkurira večjim nogometnim državam. Kaj nam po vašem mnenju manjka v klubskem okolju, da bi sledili temu trendu? V tem poletju se sicer, kljub temu da se naši klubi še vedno mučijo z malteškimi in luksemburškimi klubi, obračajo na bolje …
Reprezentanca je zbor najboljšega, kar imaš na razpolago. Potrebuje pa slovenski nogomet še kakšen klubski uspeh, to bi nam zdaj prišlo še kako prav. O tistih lepih časih evropskega Maribora tako ali tako vemo vse, pa tudi uspehi Mure z uvrstitvijo v konferenčno ligo so slovenskemu nogometu dali marsikaj dobrega. Želim si, da bo tako tudi z Olimpijo.
Ne izmišljam pa si nič novega, ko trdim, da morajo klubi v slovenskem nogometnem okolju ekipe sestavljati že v zimskem prestopnem roku. Da je potem moštvo sestavljeno do evropskih kvalifikacij in ne, da vse skupaj sestavljaš v zadnjih minutah in da trenerji klub prevzamejo štiri ali pet dni pred prvo tekmo. Pred tem pa se zamenja polovica igralskega kadra. Tako bo težko.
Ne bi se rad preveč vmešaval v klubsko politiko, ampak tudi manjše nogometne države se pripravljajo v tej smeri, saj se dobro zavedajo, da se lahko velik del finančnega kolača dobi skozi evropska tekmovanja. Tu je vedno v najboljšem položaju državni prvak, precej težje je ostalim. Ampak za uspeh v Evropi se mora na papirju vselej premagati vsaj enega močnejšega nasprotnika. Če pa hočeš biti na to pripravljen, o tem ne moreš začeti razmišljati v mesecu maju, ampak precej prej. In marsikje po Evropi se tega zavedajo.
Če zaključiva še s temo, o katero v slovenski javnosti v zadnjem obdobju zelo veliko govorimo. V naš nogomet se je vrnil Albert Riera, trener, ki je lani z Olimpijo osvojil dvojno krono, zdaj pa je trener Celja. Kakšen je vaš pogled na njegovo vrnitev?
Gre za človeka, ki pred prihodom v Slovenijo ni imel otipljivih trenerskih uspehov. In bil je prava osvežitev za slovenski klubski nogomet. Tudi s svojimi medijskimi nastopi, ki so bili velikokrat zelo, zelo premišljeni. Vidi se, da izhaja iz nogometne kariere in sveta velikih klubov. Ve, kako se tem stvarem streže. Stvari je z osvojeno dvojno krono obrnil na glavo. To ne more biti naključje. Za tem stoji kvaliteta, za tem stoji specifičen odnos do nogometa. Malce je sicer nenavadno, da je bil pri Olimpiji že drugi trener, ki je bil po dvojni kroni zamenjan, ampak v klubske stvari se zares nerad vtikam.
Zagotovo pa je Riera v tem trenutku zelo zanimivo trenersko ime v Sloveniji in daje našemu klubskemu nogometu neko posebno dimenzijo. Samo želim si, da bi mu uspelo v Celju, saj slovenski nogomet potrebuje širino. Tako kot potrebujemo veliki derbi med Olimpijo in Mariborom, potrebujemo tudi izzivalce tema dvema ekipama. Projekt v Celju je dober, dvig kvalitete lige pa je nujen tudi z vidika razvoja mladih igralcev. In pa za potrjevanje tega, kar smo videli proti Danski. Da lahko nogometaši iz slovenske lige pomagajo tudi A reprezentanci.
