Medtem ko trener Olimpije Zoran Zeljković še čaka obljubljene okrepitve, so velik korak naprej naredili nekateri nogometaši zmajev, ki so v Ljubljano prispeli že poleti, a zaradi obdobja prilaganja, poškodb in trenerskih menjav še niso pokazali vsega, kar znajo.
“Te ekipe nisem sestavljal, zato imam tudi jaz določene želje. Z vodstvom smo se že pogovarjali. Menim, da Olimpija rabi okrepitve.”
To so besede trenerja Olimpije Zorana Zeljkovića ob decembrskem remiju proti Bravu (1:1), po katerem je Olimpija še dodatno zaostala za vrhom lestvice, na katerem že vse od uvodnih krogov sezone kraljujejo Celjani,
Minilo je že 22 dni prestopnega roka, želja trenerja Ljubljančanov pa se ni uresničila. Medtem ko sta ekipo zapustila Aljaž Krefl in Nemanja Gavrić ter so na izhodnih vratih Mustafa Nukić, Marko Mijailović, Rui Pedro in Pascal Estrada, sta v zmajevo gnezdo prišla le dva novinca. Dodana vrednost bi lahko bil predvsem nekdanji član Dinama Antonio Marin, Gal Lubej Fink pa je vratar za prihodnost in najverjetneje prav kmalu ne bo v prvem planu zmajev.
Nikoli ne bomo zadovoljni: poleti preveč novincev, pozimi premalo
Če je nogometna javnost poleti skeptično ugotavljala, da je Olimpija pred novo sezono pripeljala več kot ducat novincev in bo s tako prenovljeno ekipo težko tekmovati doma in v Evropi, se zdaj z enako mero čudi temu, da zmaji, čeprav naj bi imeli za okrepitve na voljo milijonski proračun, niso aktivni na nogometni tržnici. Tako je pač v velikih klubih, karkoli narediš se bodo oziroma se bomo našli tisti, ki nam nekaj ne bo prav.
A kakorkoli obrnemo, so nogometaši Olimpije na prvih dveh pripravljalnih tekmah leta 2024, ne pozabimo pa niti na veliko evropsko zmago proti Slovanu iz Bratislave, demantirali marsikoga, do neke mere tudi svojega trenerja in njegovo trditev, da ekipa potrebuje okrepitve. Za resne ocene je po dobrih dveh tednih treningov in dveh pripravljalnih tekmah še prezgodaj, a kaže se vzorec, po katerem lahko navijači zeleno-belih bistveno več pričakujejo predvsem od nekaterih poletnih okrepitev, ki so očitno ujele ljubljanski nogometni ritem in so že v zaključku jeseni kazale spodbudne predstave, zdaj pa samo nadaljujejo tam, kjer so končale.
Novo leto, novi Agba, Bristrić, Motika, Florucz …
Že ob prihodu v klub Petra Agbe, smo razmišljali o tem, da gre za okrepitev pod radarjem, ki je večja, kot se je zdelo na prvi pogled. Joao Henriques v Nigerijcu ni videl dodane vrednosti, je pa vsestranski vezist takoj padel v oči Zoranu Zeljkoviću. Nekdanji nogometaš Dubrave mu zaupanje vrača z dobrimi predstavami, na včerajšnji pripravljalni tekmi proti Debrecenu je s podajo, ki je imela oči, začel akcijo za prvi gol Olimpije, z neusmiljenim pritiskom na gradnjo napada nasprotnika pa je Madžare prisilil v napako, ki jo je z golom kaznoval Admir Bristrić.
In ko smo že pri napadalcu iz Bosne in Hercegovine, se je mladenič jeseni naposlušal očitkov o tem, da ni dosegel niti enega gola, zdaj pa je na dveh pripravljalnih tekmah zadel dvakrat. 20-letnik je doslej kazal predvsem svoje kvalitete pri igri v obrambi, ki jih morajo seveda v sodobnem nogometu obvladati tudi napadalci, če pa se bo zdaj še strelsko prebudil, potem je lahko izjemno pomembna interna okrepitev Olimpije.
Enako velja tudi za Nemanjo Motiko in predvsem Raula Florucza. Avstrijec, ki je lani zelo izstopal v drugi hrvaški ligi, se je kmalu po velikem koraku naprej in prihodu v vrste Olimpije poškodoval, zato smo obrise tega, kar zmore in zna, spoznali šele v zaključku jeseni. Po naših informacijah je s tem, kako krilni napadalec napreduje iz dneva v dan, trener Zeljković zelo zadovoljen in ne bomo presenečeni, če bo 22-letnik v drugem delu sezone eden od nosilcev igre zmajev.
Olimpija bi bila s tem kadrom bržkone zlahka znova prvak, a to je račun brez Celjanov
Pri tem pa ne pozabimo, da je z izjemo Ruija Pedra Olimpija zadržala jedro ekipe, ki je jeseni klubu priigrala zgodovinsko uvrstitev v skupinski del evropskih tekmovanj in nato tudi prvi dve zmagi v konferenčni ligi. Za zdaj nič ne kaže na to, da bosta denimo januarja ekipo zapustila Timi Max Elšnik in Marcel Ratnik, kmalu se bo vrnil tudi poškodovani Matevž Vidovšek.
Vse to so argumenti, ki pred nas postavljajo vprašanje, ali Olimpija ob širokem kadru sploh potrebuje zimske okrepitve. A vendarle po naših informacijah zmaji še niso zaključili z januarskim trgovanjem, nenazadnje športni direktor Goran Boromisa že malce zamuja z javno naznanjenima dvema “kapitalcema”, ki bosta še zaostrila konkurenco v moštvu.
V vsakem primeru pa je novinec v športno-direktorskem poslu v zadnjem letu dni očitno vlekel prave kadrovske poteze in z omejenimi finančnimi sredstvi – proračun Olimpije je manjši od mariborskega, kaj šele celjskega – sestavil kakovostno zasedbo. Je pa seveda težava Ljubljančanov ta, da v letošnji sezoni za naslov prvaka tekmujejo z nasprotnikom, ki prebiva v nekem svojem oblačku finančnega izobilja, kjer se živi (in trguje) v popolnem nasprotju z realnostjo slovenskega nogometa.
Prvi znaki novega leta kažejo na to, da bo podoba zmajev na igrišču v nadaljevanju sezone dobra, vprašanje le, če bo dovolj dobra za prvenstveno ‘dirko’ s še dodatno okrepljenimi Celjani.
Komentar avtorja ne izraža nujno mnenja celotnega uredništva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje