Aleksander Čeferin se poslavlja s čela Uefe

Poteza, ki bo le še učvrstila njegov položaj v naslednjih treh letih, ko izzivov spet na bo manjkalo. Foto: Profimedia

Aleksander Čeferin je na rednem kongresu Uefe v Parizu presenetil z izjavo, da leta 2027 ne bo vnovič kandidiral za predsednika Evropske nogometne zveze.

Aleksander Čeferin je na čelo Uefe prišel leta 2016, ko je v nepolnem mandatu zamenjal Michela Platinija, za svoj prvi poln mandat je bil izvoljen leta 2019, za drugega pa 2023.

Ta bo tudi njegov zadnji. Čeferin je namreč potrdil, da se z letom 2027 poslavlja od vodenja Uefe.

Kot je pojasnil Čeferin na novinarski konferenci po kongresu, se je za to, da ne bo več kandidiral, odločil že pred približno pol leta. “Ne, leta 2027 ne bom kandidiral. Že tako ali tako bom naslednja tri leta pogosto ločen od družine, ki sem ji tudi prvi povedal za mojo odločitev,” je povedal 56-letnik.

Evropska nogometna zveza Uefa je sicer na današnjem 48. rednem kongresu v Parizu z veliko večino potrdila spremembo statuta, ki je potencialno omogočila, da bi Čeferin lahko kandidiral tudi za predsedniško mesto v obdobju od leta 2027 do 2031.

En izmed redkih ljudi, ki je vedel, da se Čeferin z letom 2027 poslavlja, je bil Zvonimir Boban. Hrvat je pred dvema tednoma presenetljivo zapustil Uefo. “S predsednikom sem se pogovarjal o težavi z zadnjega sestanka izvršnega odbora v Hamburgu. Gre za predlog o spremembi statuta Uefe, ki bi Čeferinu na naslednjem kongresu omogočila novo kandidaturo, pa čeprav je ta mandat na papirju njegov zadnji. Potem, ko sem izrazil svojo zaskrbljenost in nelagodje z načinom delovanja ter samim predlogom, mi je Aleksander odgovoril, da sam v tem ne vidi nikakršnega pravnega ali pa moralno-etičnega problema,” je takrat povedal Boban.

V zdajšnjem mandatu so 56-letnega slovenskega odvetnika namreč doletele določene kritike, češ da s spremembo statuta tepta lastno reformo o omejitvi predsedniške funkcije na 12 let oziroma na tri mandate.

A na zvezi so že pred kongresom pojasnili, da ne gre za vsebinske spremembe statuta, saj da že obstoječi predpisi omogočajo Čeferinu vnovično kandidaturo za predsednika leta 2027. Vendar se je Slovenec odločil, da bo mandat 2023 – 2027 njegov zadnji.

Veliko izzivov

Čeferin se je moral v svojem mandatu soočiti s številnimi izzivi. Na položaj je prvič sedel 14. septembra 2016, ko je na volitvah ugnal Nizozemca Michaela van Praaga.

Čeferin je poudarek v svojem prvem obdobju na čelu Uefe dal tekmovalnemu ravnotežju evropskega nogometa. Ustanovil je novo evropsko tekmovanje, konferenčno ligo, v kateri sta zaigrala tudi slovenska kluba: najprej Mura, v letošnji sezoni tudi Olimpija.

Leta 2020 se je moral soočiti s pandemijo covida-19, ki je močno preoblikoval sezono 2019/20. Uefa je vseeno izpeljala vsa svoja tekmovanja. Izločilni boji lige prvakov in evropske lige so bili spremenjeni, odigrani brez povratnih tekem na nevtralnih prizoriščih.

Leta 2021 so se proti Evropski nogometni zvezi postavili največji evropski klubi, ki so naznanili načrte o ustanovitvi superlige. Čeferin je klubom zagrozil s sankcijami. V govoru je pozval predsednike in lastnike, naj si premislijo: “Gospodje, delate veliko napako. Nekateri bi temu rekli pohlepnost, drugi prezir. Pomembno je, da je še čas, da si premislite.”

Od projekta je nato odstopila večina od dvanajsterice klubov, ki so bili sprva del novoustanovljene lige, še dandanes pa se za novo tekmovanje borita predvsem Real Madrid in Barcelona.

Leta 2022, po ruski invaziji na Ukrajino, je Uefa ruskim klubom prepovedala nastopanje v evropskih tekmovanjih. Finale lige prvakov bi takrat moral gostiti Sankt Petersburg, na koncu pa ga je Pariz.

Čeferin je skupaj s sodelavci sprejel tudi nov format lige prvakov. V njej bo od sezone 2024/25 dalje nastopalo 36 ekip, štiri več kot do sedaj, ne bo pa več klasičnega skupinskega dela. Vsi klubi bodo namreč del iste skupine. Vsako moštvo bo odigralo po osem tekem proti osmim različnim ekipam.