Odkar je klub zapustil Zlatko Zahović, se je v NK Maribor spremenilo marsikaj. Morda še najbolj v oči bode število trenerjev, ki so se od takrat zvrstili na vroči mariborski klopi. Trener, ki bo nasledil zadnjo mariborsko trenersko žrtev, Simona Rožmana, bo že četrti, ki se bo na vroči mariborski klopi zvrstil v zadnjem letu in pol.
Darko Milanič je v začetku lanskega marca po skorajda natanko štirih letih zaključil svoje drugo obdobje na klopi NK Maribor, v katerem je v Ljudski vrt prinesel Ligo prvakov in v tem času dvakrat postal tudi državni prvak.
Nekaj dni za njim je po 13 letih, ki so jih zaznamovali največji uspehi v klubski zgodovini – klub se je ob številnih domačih lovorikah kar trikrat uvrstil v Ligo Europa in dvakrat sodeloval v Ligi prvakov -, poslovil še Zlatko Zahović.
Trenerji NK Maribora v času Zlatka Zahovića:
Milko Djurovski: julij 2007 – november 2007
Branko Horjak: november 2007 – junij 2008
Darko Milanič: julij 2008 – junij 2013
Ante Čačić: junij 2013 – september 2013
Ante Šimundža: september 2013 – avgust 2015
Krunoslav Jurčić: avgust 2015 – februar 2016
Darko Milanič: marec 2016 – marec 2020
Dolgoletni športni direktor Maribora je od leta 2007, ko je prišel v Ljudski vrt in namesto Marijana Pušnika za trenerja postavil legendarnega Makedonca in svojega dobrega prijatelja Milka Djurovskega, poskrbel za vsega sedem trenerskih menjav.
V manj letu in pol, kolikor Zahovića ni več v klubu, se je z današnjo potrditvijo odhoda Simona Rožmana zgodila že četrta trenerska menjava, za katere sta poskrbela Zahovićeva naslednika v vlogi mariborskega športnega direktorja Oliver Bogatinov in zdaj Marko Šuler.
Kako so se v Ljudskem vrtu obnesli “njuni” trenerji in zakaj so morali oditi?
Sergej Jakirović (april 2020 – avgust 2020):
Število tekem: 13 (2,08 točke na tekmo)
Zmage: 9
Remiji: 0
Porazi: 4
Razlika v zadetkih: 33:19
Mladi hrvaški trener, ki zdaj svoje delo uspešno opravlja na klopi mostarskega Zrinjskega, v Maribor pa je prišel po odličnih rezultatih v vlogi trenerja skromnega hrvaškega prvoligaša Gorice, je bil prva izbira Bogatinova ob lanskoletnem marčevskem prihodu v klub.
S svojim delom je v sezoni 2019/20, ki je bila zaradi prekinitve ob pandemiji novega koronavirusa zelo specifična, začel odlično in sprva nanizal štiri zmage od 26. do 29. prvenstvenega kroga.
Ko je Jakirović prišel na klop Maribora, je ta za vodilno Olimpijo zaostajal za sedem točk, potem pa se ji približal na vsega točko zaostanka.
V 30. prvenstvenem krogu bi jo lahko z zmago na derbiju v Stožicah celo preskočil, a je izgubil z 0: 1, kar je bil Jakirovićev prvi poraz, a eden od kar treh, ki jih je doživel na naslednjih štirih tekmah. Izgubil je še v Sežani proti Taboru z 1:4 in doma proti Celju z 1:2, vmes pa s 3:2 odpravil Muro.
Do konca prvenstva je Jakirović nanizal še tri zmage in sezono končal na drugem mestu z dvema točkama zaostanka za Celjani, ki so osvojili zgodovinski naslov. Splošen vtis njegovega dela je bil dober, zato je poln zagona krenil v novo sezono, ki pa je zanj trajala natanko eno tekmo.
Po šokantnem porazu po enajstmetrovkah proti severnoirskem polamaterskem klubu Colerainu na začetku sezone 2020/21 je moral oditi. “Nismo izpolnili evropski cilj, kar se bo zelo poznalo pri klubskem proračunu in ugledu. Moja odgovornost je, da ukrepam,” je takrat pojasnil Bogatinov in 43-letnega Hrvata odslovil.
Mauro Camoranesi (september 2020 – februar 2021):
Število tekem: 21 (1,86 točke na tekmo)
Zmage: 11
Remiji: 6
Porazi: 4
Razlika v zadetkih: 41:27
Sloviti nekdanji italijanski reprezentant in zvezdnik Juventusa argentinskih korenin, ki se je leta 2006 v vlogi nogometaša veselil naslova svetovnega prvaka, je bil naslednji velik projekt Bogatinova. Po tem, ko je kot trener opozoril nase v Sežani, kjer mu je šlo odlično na klopi Tabora, je Maribor prvič vodil v tretjem prvenstvenem krogu sezone 2020/21.
Pred tem je večni mariborski “gasilec” Saša Gajser v prvih dveh krogih zbral štiri točke, Camoranesi pa je svojo mariborsko zgodbo začel s prepričljivo zmago s 4:1 nad “krvnikom” Zahovića in Milaniča, Bravom. Prav po marčevskem porazu proti Ljubljančanom je namreč v Ljudskem vrtu prišlo do tektonskih premikov.
V naslednjih treh tekmah Camoranesi ni bil niti približno tako prepričljiv, proti Celju, Olimpiji in Taboru, ki ga je v Sežani premagal s 3:1, je osvojil vsega dve točki. Sledili so zmaga nad Gorico s 4:0, remi s Koprom z 1:1 in poraz v Murski Soboti z 0:2.
Med 10. in 14. prvenstvenim krogom je Maribor pod vodstvom Camoranesija navduševal in nanizal pet zmag, v 15. krogu pa v Stožicah proti Olimpiji izgubil z 0:2. Med 16. in 18. prvenstvenim krogom je na treh tekmah spet trikrat zmagal, z 2:1 je premagal tudi poznejšega prvaka Muro, potem pa je sledil začetek konca.
Camoranesi, ki je bil v Ljudskem vrtu vse bolj na udaru kritikov, je nanizal tri zaporedne remije z Aluminijem, Domžalami in Bravom, v 22. krogu pa doma izgubil s Celjem z 0:1 in se moral posloviti.
“Smernice delovanja, ki jih je vodstvo kluba zastavilo ob začetku sodelovanja, niso bile izpolnjene. Znašli smo se v rezultatski krizi, ki traja in trenutno ne zaznavamo znakov sprememb. Odločitev je sprejeta z namenom, da se 15-kratni državni prvak vrne k utečenim vrednotam, na katerih smo gradili vrsto let,” so po tej tekmi sporočili iz vodstva NK Maribor, pri katerem so ob Camoranesiju v “paketu” odpustili tudi športnega direktorja Bogatinova. Zamenjal ga je nekdanji nogometaš evropskega Maribora Šuler.
Simon Rožman (marec 2021 – september 2021):
Število tekem: 23 (1,43 točke na tekmo)
Zmage: 10
Remiji: 3
Porazi: 10
Razlika v zadetkih: 29:30
Rožman, ki je mesec pred tem končal svoje uspešno delo pri Rijeki, s katero se je uvrstil v Ligo Europa in osvojil hrvaški pokal, je marca, skorajda natanko leto dni po odhodu Zahovića (in Milaniča), postal trener Maribora.
Bil je glavna želja novega športnega direktorja Šulerja in podpisal pogodbo do leta 2024. V drugi polovici sezone je močno zarezal v ekipo Maribora in jo pomladil. Na stranski tir je postavil nekaj snovalcev uspešne mariborske zgodbe, tudi najboljšega strelca v zgodovini kluba Marcosa Tavaresa, a bil vseeno do zadnjega v igri za naslov.
V zadnji prvenstveni krog je krenil s tremi točkami prednosti pred Muro, ki jo je v Ljudskem vrtu gostil. Tam so Prekmurci zmagali s 3:1 in osvojili zgodovinski naslov. Od pokalnega tekmovanja se je poslovil po porazu proti Domžalam v četrtfinalu.
Novo sezono je Rožman začel z evropskima zmagama nad Urartujem iz Azerbajdžana, v drugem krogu kvalifikacij za novo Konferenčno ligo pa je bil švedski Hammaby že prevelik zalogaj. V prvenstvo je krenil z zmagama nad Celjem in Domžalami, potem pa izgubil proti Olimpiji v Stožicah z 1:3.
Sledili sta zmagi nad Radomljami in Taborom, potem pa črn niz, ki je bil za še vedno mladega slovenskega trenerja usoden. Najprej poraz s Koprom z 0:2, nato pa še remi z Bravom z 1:1, po katerem je bilo več ali manj jasno, da se njegova mariborska zgodba ne bo končala dobro.
Nesoglasij z ljudmi, ki vodijo klub, je bilo vse več, vmešavanja v njegovo delo prav tako, in le še vprašanje časa je bilo, kdaj bo postal bivši. Po porazu z Aluminijem z 0:3 to še ni bil, pred nedeljskim porazom z Muro z 1:2 pa že, čeprav so njegov odstop v klubu pred tekmo zanikali in je na derbiju proti prvakom še sedel na klopi Maribora. Danes temu ni več tako, pri Mariboru so potrdili in sprejeli njegov odstop, zdaj pa že iščejo novega trenerja.
Kdo bo naslednji, ki bo grel vročo mariborsko nogometno klop, ni znano, je pa jasno, da mu ne bo lahko. Ob zahtevnem mariborskem občinstvu, nesoglasjih in ne najboljšem finančnem stanju, ki vlada v klubu, utegne biti kmalu naslednji v nizu trenerjev, ki jih je Ljudski vrt v zadnjem letu in pol ’’požrl’’.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!