Sinovi burje trkajo na vrata slovenske elite

Foto: Jure Banfi

Tako kot v prvi se bo ta konec tedna sezona zaključila tudi v drugi nogometni ligi. Najboljše izhodišče ima po 29 krogih Primorje, ki je po več kot desetletju na pragu velike vrnitve med slovensko nogometno elito.

“Seveda je nekaj nervoze, nismo vsak dan v takšnem položaju, a vse je v mejah neke normale. Vzdušje v ekipi je zelo dobro, fantje se med sabo odlično razumejo,” pred zadnjim krogom pravi trener Primorja Milan Anđelković.

Klub iz Ajdovščine ima za sabo sijajno sezono v drugi ligi, a bo za vstop med prvoligaško druščino trepetal vse do konca. Na vrhu ima le točko prednosti pred drugouvrščeno Nafto, zato si v zadnjem krogu spodrsljaja ne sme dovoliti. Zadnja ovira sinov burje na poti do izpolnitev prvoligaških sanj bo Tabor iz Sežane, ki se krčevito bori za obstanek.

“Tekma bo zahtevna. Veliko bo pomenila tako njim kot nam. Težko bi dejal, ali je prednost, da igramo proti ekipi, ki se bori za obstanek. Lahko rečem le, da bo za oboje zelo težka preizkušnja,” razmišlja Anđelković, ki pa ima kar nekaj razlogov, da v Sežano odpotuje zelo samozavestno.

Njegovi igralci so namreč v zaključku ujeli sijajno formo in izkoristili spodrsljaje tekmecev. Nanizali so štiri zaporedne zmage, še enkrat daljši pa je njihov niz neporaženosti. »Dobro smo igrali že v jesenskem delu. Morda smo imeli manjšo rezultatsko krizo po oktobrski zmagi proti Gorici, a mislim, da smo vselej uspeli držati konstantno raven v naši igri in ni bilo nekih odstopanj. Kar se tiče zadnjih štirih tekem, pa lahko rečem, da smo dozoreli, saj smo sedaj že nekaj časa skupaj,« poudari trener primorske zasedbe.

Tako uspehe kot razočaranja doživljajo skupaj

Ta je dolga leta veljala za eno uspešnejših pri nas, med drugim nastopala tudi v Evropi, a v krizo zašla po stečaju generalnega sponzorja Primorja. Prvič so se od prve lige sicer poslovili že v sezoni 2008/09, a se vanjo ekspresno vrnili, drugič leta 2011, ko je klub zaradi finančnih težav odšel v stečaj. A temelji so bili v naslednjih letih znova postavljeni in so po besedah Anđelkovića še kako trdni.

“Morda se sliši kot floskula, a takšne uprave, kot je tu, si lahko želi vsak trener. V stikih smo vsakodnevno, komunikacija pa je korektna in zelo odprta. Pogovarjamo se o vseh stvareh, tako uspehe kot razočaranja doživljamo skupaj. Čutim, da imam njihovo podporo in mir, kar je pomembno v vsakem poslu, v nogometu pa še toliko bolj,” zatrdi Anđelković, ki je v klub prišel lansko sezono.

Ajdovščina je nogometno mesto

Dvainštiridesetletni nekdanji nogometaš, ki je v prvi ligi odigral 253 tekem in kot branilec zabil 13 golov, je v Ajdovščini prvič dobil priložnost, da se preizkusi v vlogi glavnega trenerja. Pred tem si je trenerske izkušnje je nabiral v Olimpiji, kjer je vodil kadetsko in mladinsko ekipo, bil pa je tudi pomočnik Gorana Stankovića, Dina Skenderja, Sava Miloševića in nazadnje Damirja Čontale pri Muri.

Milan Anđelković — Foto: Uradni facebook profil kluba

“Če upoštevamo članski nogomet, sem res prvič šef, a pred tem sem vodil tudi mladince in kadete. A moram reči, da ni neke velike razlike. Še posebej med mladinci in člani. Ravno pred kratkim sva se s sodelavcem pogovarjala, da se moj način vodenja in razmišljanja ni drastično spremenil. Več imaš stika z vodstvom, seveda pa je tudi nekaj več pritiska. A s pritiskom je tako, da je vse odvisno od tega, koliko si ga sam nalagaš. Pri meni je bilo od nekdaj tako, tudi ko sem bil še igralec, da sem si največ pritiska nalagal sam. A mislim, da sem se temu kar dobro prilagodil,” se razgovori Anđelković, prepričan, da je Ajdovščina po več kot desetletju znova pripravljena na prvoligaški ples.

“Ajdovščina je nogometno mesto. Čuti se evforija. Mislim, da bi bila kar lepa popestritev za prvo ligo. Že nekaj zadnjih tekem in derbiji z Gorici so to pokazali. Vzdušje je bilo izredno dobro, naš obisk pa je v primerjavi z nekaterimi prvoligaši mogoče celo še boljši,” še ponosno pristavi Anđelković.