Gost zadnjega nedeljskega intervjuja v tem letu je športni direktor Maribora Marko Šuler. Jesenski del sezone je bil zanj poln vzponov in padcev. Maribor se je po osvojenem naslovu in uspehu v prvem krogu kvalifikacij za ligo prvakov znašel celo na zadnjem mestu Prve lige Telemach, kar je prineslo menjavo na trenerskem mestu. Aktualni prvaki so se nato tudi s prihodom Josipa Iličića v pozni jeseni 'sestavili' in zaigrali v pričakovanem slogu.
Zaradi vseh težav v poletnih mesecih in hkrati neuspešnega lova na evropsko jesen se je Marko Šuler večkrat znašel v neprijetnem položaju. Na začetku novembra se je znašel celo na ‘zatožni klopi’ v oddaji Pod prečko, kjer smo bili priča soočenju z nekdanjim športnim direktorjem Maribora Zlatkom Zahovićem. Čeprav je bil Maribor oktobra v novi rezultatski krizi, se po koncu jesenskega dela zdi, da je Šuler z izbiro svojega tretjega trenerja zadel v polno. Igra Maribora ima znova rep in glavo, Damir Krznar, s katerim smo se pogovarjali takoj po koncu jesenskega dela, pa je postal pravi ljubljenec navijačev vijoličastih.
“S četrtim mestom v Mariboru ne morem in ne moremo biti zadovoljni. V Mariboru je zadovoljivo le prvo mesto. Zato delaš, zato si tukaj.” To so besede športnega direktorja Maribora, ko smo ga povprašali za neko splošno oceno jesenskega dela. Aktualni prvak za vodilno Olimpijo zaostaja za velikih 15 točk, v štajerski prestolnici pa še vedno razmišljajo tudi o naslovu.
Ker se bliža začetek zimskega prestopnega roka, ki bo kot kaže zelo pester predvsem v Celju, smo se pogovarjali tudi o morebitnih prihodih in odhodih v Mariboru. Zaenkrat je v Ljudskem vrtu vse mirno, zelo pestro pa je bilo v tednih, ko se je pripravljal prihod Josipa Iličića. “Josip je imel pogodbo z Atalanto, zneski so visoki, stvari je bilo veliko. Morali smo biti iznajdljivi. To dokazuje veličino Maribora. Da smo to uspeli izpeljati in da smo našli način,” se omenjenega obdobja spominja Šuler.
V intervjuju smo se dotaknili vseh slabih stvari jesenskega dela, našega sogovornika poprosili za oceno poletnih okrepitev in se zazrli v prihodnost. Beseda je tekla tudi o novem pravilu Nogometne zveze Slovenije glede igranja mladih nogometašev v Prvi ligi Telemach in za konec še o reprezentanci.
Od zaključka jesenskega dela je minilo nekaj dni. Kako bi po kratkem premisleku ocenili jesenski del, ki je bil za Maribor poln vzponov in padcev?
Občutki so zelo mešani. Začetek je bil dober. Prvo evropsko tekmo smo delovali izvrstno, nato pa strm padec, ki sem ga sam opazil že nekoliko prej. A takrat je bil nerealen čas za opravljanje nekaterih stvari. Želel sem vztrajati. Verjem sem v ekipo in bil prepričan, da zmore bolje. Na žalost za Evropo še nismo bili pripravljeni, oziroma so stvari prišle prehitro. Sledile so poteze, ki jih absolutno ne želim vleči, a so tudi takšne včasih nujne. Menjava v enem izmed najtežjih trenutkov.
Ste morda predolgo odlašali z zamenjavo trenerja Radovana Karanovića?
Možno. Ko se zdaj ozremo nazaj, se to morda vidi na tak način. Bil sem prepričan, ker smo bili tako blizu Evropi. Dejansko bi nam lahko uspelo. Zdaj se izkaže, kot da je bilo to vztrajanje mogoče predolgo. Ampak zdaj gledati nazaj in obžalovati te stvari je nesmiselno, saj je razplet nemogoče spremeniti. Zaključek jeseni pa je prišel moment, ki je zaradi našega trdega dela in vztrajnosti, slej kot prej moral priti. Kar se tiče zadovoljstva, lahko rečem le to. S četrtim mestom v Mariboru ne morem in ne moremo biti zadovoljni. V Mariboru je zadovoljivo le prvo mesto. Zato delaš, zato si tukaj. Takšno je razmišljanje v klubu. Smo pa lahko optimistični. Na tem se zdaj da graditi in da delati. In tega smo si želeli, saj bi se radi vrnili tja, ker si želimo biti.
Vrniva se znova v poletni prestopni rok, ki je bil zelo specifičen. Poslovili so se vsi trije nosilci igre, ki so bili v sezoni 2021/22 v Maribor posojeni. S tem ste bili prisiljeni v to, da ste nekaj tednov pred začetkom sestavljali ekipo za novo sezono, hkrati tudi za evropske kvalifikacije. Kako bi sami ocenili poletni prestopni rok?
Mogoče je za resne ocene posameznikov še nekoliko prehitro. Če se ozremo k evropskim velikanom, vidimo, kako dolgo nekateri čakajo igralce. Kdaj nakupuje Real Madrid in kdaj ti fantje pridejo do izraza? Delati zaključke po pol leta in ocenjevati, če so bile poteze napačne ali pravilne. To ne gre. Jaz verjamem v vse fante. Dejstvo je, da kažejo, da premorejo željeno kvaliteto, zakaj pa nekaterim ne uspe takoj? Eni se hitro aklimatizirajo, enim ne paše okolje.
Marko Šuler o odhodih nosilcev igre iz sezone 2021/22: “Na koncu se je izkazalo, da tudi Ognjen ni dobil tega, kar je želel. Vidite, kam je odšel. Alvir je trenutno cleo brez kluba. Ivanović je na koncu močno spustil apetite. Na koncu se je le izkazalo, da sem sprejel pravo odločitev. Fantje, ki so prišli, so se zdaj na koncu izkazali.”
Maribor ima zelo visoko postavljeno letvico in vsi temu ne morejo slediti. To videti v naprej je nemogoče. Čarobne palice nima nihče, nihče ne more zadeti z vsako okrepitvijo. Tudi ljudje pred mano niso. Niti v večjih klubih se to ne da. Res verjamem v to ekipo in verjamem v naše delo. Na koncu se je tudi glede Alvirja, Ivanovića in Mudrinskega pokazalo, da je bila odločitev pravilna. Veliko sem o tem premišljeval, zdaj pa vidimo, da teh fantov ni nikjer. Videl sem, da miselnost pri njih ni bila prava. Sam sem od njih pričakoval veliko več, le od Ognjena sem dobil točno to, kar sem rabil.
Od novincev se je v prvih tednih zelo izkazal Roko Baturina. Zakaj je njegova forma nato tako padla?
Baturina je trenutno padel v formi. Morda zato ker prej dolgo ni igral. Stvari vedno padejo na svoje mesto. Včasih takoj, včasih kasneje. Roko tudi ni navajen, da je v drugem planu in da se mora boriti za prvo postavo. Potrebno je videti, če je tega zmožen. Kvaliteto ima. Gre za posebnega fanta, ki trdo dela, morda včasih celo preveč na silo. To je lahko v težkih trenutkih oteževalna okoliščina. Bomo videli, kaj bo z njim. Sem pa zelo vesel, ker Žan Vipotnik dokazuje tisto, kar sem sam videl že na prvih treningih. Verjamem, da lahko to ponavlja. Vsi goli, ki smo jih zdaj videli v Prvi ligi. To ves čas kaže na treningih, za nas ni to nič novega.
Žan Vipotnik je z dobrimi igrami vsekakor postal zanimiv tujim klubom. Bi lahko že januarja odšel drugam?
Ne vem. Zaenkrat ni ponudb. Tudi moja želja je, da ostane. To bi lahko preprečila le kakšna res nora ponudba, ki bi ga cenila kot ga jaz.
Žan Vipotnik je na zadnjih šestih tekmah v ligi dosegel devet golov in dodal še eno asistenco.
Lahko v njegovem primeru pade nov mariborski rekord?
Vse je možno. Pred nami so sicer neki drugi časi, ampak ti fantje imajo potencial in kvaliteto. Že v primeru Makoumbouja bi bil rekord v nevarnosti, če bi ga lahko zadržali še nekoliko dlje. Ampak je bila na žalost njegova želja po odhodu izjemna. Tudi pritiski so bili izjemni. V ekipi nismo želeli imeti nezadovoljnega fanta, hkrati nismo želeli postaviti na kocko obstoj kluba.
Koliko je za Maribor dobro, da Antoine Makoumbou v Cagliariju v Serie B tako dobro igra? Je to tudi dobra reklama za Maribor, ki je nekoč že zelo uspešno prodajal v Italijo?
To je vsekakor odlično. Tudi pogodba je tako sestavljena, da nam vse to na koncu lahko prinaša denar. Že fiksen del je bi lzelo visok, tudi variabilni je dobro sestavljen. Za takšnega igralca se splača takšen dogovor. Maribor ima veliko od tega, hkrati to ni le dobra reklama samo zanj in za klub, ampak tudi za vse naše fante.
Eno izmed večjih razočaranj jeseni je zagotovo Vladan Vidaković. Pričakovanja ob njegovem prihodu so bila visoka. Fant je v srbski ligi opozarjal nase, v Mariboru pa zgodba ni šla v željeno smer. Malo se je govorilo tudi o tem, da je psihološko zelo padel. Kako vi vidite njegov primer?
V njem vidim kvaliteto. Pri njemu je vidna mentalna blokada. V klub je prišel v težkem trenutku, v okolje, ki ga ne pozna. Morda je žrtev vseh stvari. Iz ekipe je izpadel v trenutkih vzpona in nato se je težko vrniti. Ko tega nisi navajen, ne znaš vedno prav odreagirati. Če bo fant imel trenerjevo in mojo zaupanje, ima že pozimi možnost, da se vrne nazaj na željeno pot. Gre za profil igralca, ki ga na teh mestih potrebuješ. Vse je na njemu. Pred prestopom sem iz Srbije o njemu pridobil veliko različnih mnenj. Številnim ni jasno, kaj se je zgodilo. Vsi bi takrat povlekli mojo potezo, ker je fant res izstopal. Včasih je treba vztrajati. Ne delujem tako, da bi nekoga na hitro odpisal in rekel, to ni to. Čas bo pokazal. Kvaliteto ima. Lahko naredi preskok in igra za Maribor. Podobno kot pri njemu je še pri nekaterih drugih fantih. To leti na Ishaqa in tudi nekatere druge mlajše fante, ki so bili investicija za prihodnost. Maribor je lahko spomladi še veliko boljši kot je bil jeseni.
Spomladi 2022 smo veliko govorili o možnostih, da bi v Mariboru ostali Marko Alvir, Djordje Ivanović in Ognjen Mudrinski. Kako je zdaj v primeru Marka Božića in Roka Baturine? Oba sta v Maribor posojena, lahko tukaj tudi ostaneta?
Za Baturino je malo verjetno, da bi lahko ostal. Ferencvaroš ima visoko mišljenje o njem, a nanj ne računa. Zelo težko, da se bo zgodba poleti nadaljevala. Predvsem veliko težje kot pri Božiću. Zanj so nekateri pogovori že stekli, a je o tem še prehitro govoriti. Marko ima veliko željo, da ostane. Ima potencial, ki ga še niti približno ni v celoti razvil in prikazal. Morda bi lahko spisali neko uspešno zgodbo, kar je v interesu tudi Frosinoneju. Tudi njim bi prišlo prav, da se kasneje proda za lepo odškodnino. Tako da tukaj se nekaj dogaja. Pri Božiću in pri Toliću bi lahko prišlo do za nas pozitivnega razpleta, moramo pa najti pot, ki bo zadovoljila vse vpletene klube.
Kakšna pa je verjetnost, da bi Marko Tolić v Mariboru igral tudi prihodnje poletje?
Toliću raste cena. Dinamu in njemu je želja, da se proda. Dinamo in Hrvaška sta letvico dvignila tako visoko, da bo težko prišel zraven. Marko ni več najmlajši, težko bo prišel zraven. Vemo od česa Dinamo živi. Na njegovem mestu v Dinamu igrajo igralci, ki res izstopajo in so izjemni prodajni potenciali. Dinamo se zaveda, da je v Sloveniji trenutno le en klub, ki je zanimiv, oziroma lahko dosega številke, ki bi bile zanimive tudi Dinamu. Zato imamo z njimi dober odnos, ki se je še izboljšal s prihodom Damirja Krznarja. Mislim, da se tudi tu lahko spiše neka zgodba, ki bi zadovoljila vse.
Izbira Damirja Krznarja je bila za vas zadetek v polno. Kako vi vidite trenerja, kako bi ga ocenili?
Izmed vseh ponujenih kandidatov za trenerja, sem Damirja spremljal najbolj podrobno. Že veliko prej je bil resen kandidat za Maribor. Takrat smo se odločili, da vzamemo nekoga iz našega okolja. Je neverjeten strokovnjak. Iz ozadja je sodeloval pri izgradnji Dinama, ki ga poznamo danes. Izjemen delavec, pravi deloholik, predvsem pa človek. Oseba, ki je zelo iskrena. Moraš mu verjeti in zaupati. Dobili smo strokovnjaka, ki je potreboval ta izziv, da se postavi na svoje noge in je izkoristil potencial Maribora. Takšnih strokovnjakov kot je on, v Mariboru ni bilo veliko. Energija, ki se je ustvarila, nam omogoča lepo zgodbo, je pa pred nami ogromno dela.
Ena izmed glavnih zgodb jeseni je bil povratek Josipa Iličića. Kako je prišlo do povratka?
Josip je zgodba, ki je trajala tri mesece. S pogovori smo pričeli že poleti. Pripraviti je bilo potrebno ogromno stvari. Ko se je stvar začela kristalizirati, je bilo potrebno urediti še ogromno nekih formalnosti, ki jih tudi Maribor do zdaj ni bil vajen. To so pogodbe, ki sodijo na najvišji nivo nogometa. S čim takim se do zdaj še nismo ukvarjali. Nekaj časa je vse viselo na nitki. Odločila je moja vztrajnost in pa želja ter zaupanje Jojota v Maribor, ki mu je dal ogromno. Prav zato se je zgodila zgodba, ki bi bila v drugačnih okoliščinah nemogoča.
Zakaj je vse skupaj tako dolgo trajalo? Njegov povratek se je napovedoval skoraj dva meseca.
Ni se kompliciralo pri tistih osnovnih financah. Potrebno je bilo razdelati vse ostalo. Josip je imel pogodbo z Atalanto, zneski so visoki, stvari je bilo veliko. Morali smo biti iznajdljivi. To dokazuje veličino Maribora. Da smo to uspeli izpeljati in da smo našli način. Veliko je bilo pogovorov z davčnimi svetovalci, z Josipom in Atalanto. Veliko je bilo dela, verjamem pa, da je bilo to vredno. Vemo kakšen igralec je Josip, škoda bi ga bilo izgubiti. Po njegovem težkem obdobju, ki sicer še ni končano, je pa na zelo dobri poti. Prihaja k sebi tako psihično kot fizično. Morda je ta premor zanj nekaj najboljšega. Nabralo se je veliko stvari. Telo in um potrebujeta majhen reset. Ta premor nas ni zaustavil. Spomladi bomo zgledali še bolje.
Je Josip Iličić v slačilnici zapolnil vrzel, ki je nastala po upokojitvi Marcosa Tavaresa?
Tavares je bil vodja na igrišču, to mu je uspevalo s kvaliteto. Ko si ga najbolj potreboval, se je izkazal na igrišču. V slačilnici je bil podaljšana roka Zlatka Zahoviča, ki je preko njega začutil nekatere stvari in povlekel potrebne poteze. Josip je drugačen tip. Morda celo podoben meni. Instinktivno ve, kako in kaj. Že s svojo prisotnostjo postavi stvari na svoje mesto. Ima izkušnje, za njim je neverjetna kariera. Še vedno je ambiciozen, njegova miselnost ne zanimiva. Tako sovraži izgubljati. Ko izgubi, ni dobro biti v njegovi bližini.
Kakšna je zdaj uradna funkcija Marcosa Tavaresa, kaj počne v klubu? Vidimo, da veliko potuje. Trenutno je v Avstraliji, bil je tudi na tekmi, na kateri so navijači vdrli na stadion in obračun prekinili. Je z legendo Maribora vse v redu?
Že nekaj časa se ni javil, upam, da je vse v redu. Trenutno je zelo mobilen. Izkoriščamo vse te stvari, ki se ponujajo. Vemo, da nas na področju skavtiranja čaka veliko dela. Je neka povezava med šolo in prvo ekipo. Tudi moja prva pomoč, ker sam ne morem biti toliko odsoten. Je velika okrepitev v pisarnah.
Je Marcos morda nekoliko preveč naiven in predober človek za mesto športnega direktorja?
Tavares je predober. Res je topla oseba. Svet ni do takšnih ljudi vedno prijazen. Ima eno neverjetno in nalezljivo energijo. Je dobrosrčen. V tem poslu je lahko svet zelo krut. To te izklesa. Na koncu čas pokaže, če si za to ali ne. Vsi imamo nekoga za sabo, ki nas vodi. Se mi zdi, da se je v klubu ustvarila neka dobra energija, ki pomeni točno to, kar Maribor je. Vsak dela svoje, vsi si zaupamo in vsi delamo za isti cilj.
Po slovesu od mesta trenerja prve ekipe se ni veliko govorilo o Radovanu Karanoviću, ki je ostal v klubu. Kako velik je njegov doprinos k izboljšanju rezultatov kadetske in mladinske ekipe?
Radovan je bil vedno pripaden našemu klubu. Pripadnost je vrednota, ki tu največ pomeni. Denar ni vedno na prvem mestu, tudi lastni interesi ne. Pomen tega kluba in razumevanje tega kluba, ki bo ostal za nami in je bil tu pred nami. Vesel sem, da Radovan tako razmišlja. Nikoli ni bilo vprašanje, če bo ostal v klubu. Nogometna šola, kjer moramo urediti veliko stvari, tudi zaradi njega kaže druge obrise. Sestavljamo vse stvari, jih postavljamo na svoje mesto, da bo Maribor tam, kjer si želimo, da je. Hkrati bi radi, da bodo stvari, ko se bomo mi poslovili, v drugačnem stanju kot ob našem prevzemu.
Ko so bili rezultati slabi, se je na ulici veliko govorilo o prišepetovalcih in o težavah v pisarnah. Trener Damir Krznar se je po domači tekmi z Muro klubu zahvalil, ker je imel proste roke pri reševanju težav v slačilnici. Je Krznarjeva prednost ta, da prihaja iz Dinama, ki je še bolj specifično okolje kot Maribor?
Biti športni direktor Maribora je zelo primerljiva funkcija selektorju članske reprezentance Slovenije. Za moje pojme sta to v slovenskem športu dve najbolj laskavi funkciji, ki pa ju je tudi najtežje opravljati. Podobno je tudi s trenerjem Maribora. Tu si v takšnem položaju. Prišepetovalcev je ogromno. Na vsakemu posamezniku je, kako jemlje nasvete, ki jih sliši. Vse to je prišlo iz ust dveh, ki sta zapustila Maribor na način, ki jima ni bil všeč. Če ti teh stvari ne znaš filtrirati, si v težavah.
To leti na Simona Rožmana in Oliverja Bogatinova?
Tako je. Če ne znaš funkcionirati na takšnem nivoju, se hitro pojavijo napake. Na koncu sta sama odgovarjala za vse in sama sprejemala odločitve. V mojem obdobju v klubu ni nihče nikoli karkoli zahteval. V primeru Simona je bilo vse v domeni trenerja. Kako pa vsaka oseba sprejme vso dogajanje okrog Maribora… Pritiska v tem okolju ne moreš zmanjšati. Z njim moraš znati živeti. Sicer mu podležeš.
Je cilj Maribora še naprej naslov v Prvi ligi Telemach?
V Mariboru vedno. Tudi če bi bili zadnji. To je Maribor. To je veličina tega kluba. Smo eni redkih, ki lahko razmišljamo na tak način. Bomo videli. Šli bomo korak za korakom. Kljub lepemu zaključku jesenskega dela nismo naredili ničesar. Pred nami je še ogromno dela.
Za nas to ne spremeni ničesar. Naša zgodba je zgrajena na ta način. Ogromno poudarka smo dali lastni šoli. Vprašanje pa je, če je Slovenija zrela za to. Imamo dovolj kvalitete? Kvaliteta lige je pada. To je dejstvo. Hkrati pa tudi razumevanje naših mladih slovenskih igralcev ni primerno. Na žalost so pričakovanja fantov previsoka. Smo premajhni in ne razumemo, kako krut je svet. Ne poznamo konkurence v tujini. Po eni strani pozdravljam to potezo. Moramo se začeti ceniti in delati na sebi. Vprašanje pa, če je to prava pot. Zdi se mi, da je vse skupaj na silo in da bodo preostali klubi v težavah. Moramo se odločiti pravilno. NZS želi delati igralce za reprezentanco. Meni v klubu pa je primarno, da smo konkurenčni evropskemu nogometu. Mi smo letos dokazali, da samo z našimi mladimi fanti v Evropi nismo konkurenčni. Je pa to denar, od katerega živimo. Od denarja NZS ne preživimo niti enega meseca. Tu moramo narediti preskok. Zveza mora zagotoviti pogoje, potem pa lahko zahtevaš takšne stvari. Klubi smo trenutno prepuščeni samemu sebi. To je životarjenje.
Skoraj vsi funkcionarji v slovenskem nogometu govorite, da prihajajo težki časi. Na kaj točno to leti?
Slovenska zakonodaja ni naklonjena slovenskemu športu. Temu je tako še od časov, ko sem sam kot igralec zapustil Slovenijo. Od takrat se ni nič spremenilo. Trenutno v slovenskem klubu le dva kluba funkcionirata na način, kar ustvariš, od tega živiš. To smo mi in Gorica. Vsi ostali klubi funkcionirajo s pomočjo investitorjev, z lastnimi vložki. Skratka s privatnim denarjem. Teh klubov je osmih. Svetovni nogomet gre v to smer. Tudi pri Gorici se bo to spremenilo. Maribor bo prav tako moral začeti drugače razmišljati, saj je to eno samo životarjenje. Vidimo, kaj se dogaja v svetovnem nogometu. Tudi Juventus, Barcelona in Real Madrid ne bi razmišljali o takšni bedariji, kot je Superliga, kar kaže na njihove težave. Svetovni nogomet se preživlja s privatnim kapitalom. Jaz bi predvsem od države in NZS želel, da se začne razmišljati v tej smeri. Nogomet je trenutno prepuščen samemu sebi. V koronskem času je bil nogomet povsem zapostavljen.
Je to velika težava tudi za reprezentančni nogomet?
Tudi. Enostavno ne moremo slediti večjim trgom. Želimo si biti tam, a uspehi, ki smo jih že doživeli pri nas, so znanstvena fantastika. Če bi želeli, da se to ponavlja kontinuirano, bo potrebno finančno slediti vsem ostalim.
Za konec pa samo še vprašanje o članski reprezentanci, ki se bo prihodnje leto podala v boj za uvrstitev na Euro 2024. Selektor si je za cilj postavil uvrstitev na evropsko prvenstvo. Je to realen cilj, kako vi vidite reprezentanco?
Glede na zadnje predstave smo lahko optimistični in moramo imeti takšne cilje. Vse skupaj je nekoliko varljivo. Je to realno, smo res na tem nivoju? Moramo pa tako razmišljati. Kvaliteto po mojem mnenju imamo. Sestavlja se skupina igralcev, ki ima potencial in to lahko doseže. Čas bo pokazal svoje. Potrebovali bomo tudi kanček sreče. Tako se ti lahko stvari poklopijo. Sreči moraš zaslužiti in jo izzvati. Vse je v glavah. Ekipa je dokazala, da lahko igramo zares dobro, bilo pa je veliko enih nihanj. Vse je v tem, če si zmožen to ponavljati. To je ključ vrhunskega športa. Ponavljaje dobrih stvari. Fantje bodo, ne bom rekel pod pritiskom, ampak na njih je, da dokažejo svoje kvalitete. Selektor lahko pokaže pravo pot, na fantih pa je, če temu sledijo. Se mi zdi pa, da je prav, da si postavimo cilj, ki je realen. To vpliva na koncu na ves slovenski nogomet. Vidimo, kje je Hrvaška, ki ima izredne uspehe, njihov bazen pa je zelo podoben našemu.