Ob koncu jesenskega dela sezone smo v Gradcu obiskali vse bolj vročega člana Sturma Tomija Horvata. V intervjuju je spregovoril o dvigu forme, boju za avstrijski naslov in veliki želji, da se prebije v slovensko reprezentanco, ki bo junija zaigrala na evropskem prvenstvu v Nemčiji.
Tomi Horvat je sezono v Sturmu, svojo drugo v avstrijski bundesligi, začel pretežno kot rezervist. V prvenstvu je še vpisal nekaj nastopov v prvi enajsterici, medtem ko je bil na evropskih tekmah s strani trenerja Christiana Ilzerja uporabljen kot “joker” s klopi.
V zadnjem obdobju si je vendarle izboril mesto v prvi enajsterici in se za zaupanje oddolžil z zadetki. V zadnjih štirih prvenstvenih krogih je mrežo nasprotnika zatresel štirikrat. Po dobrem letu pri prestopu iz Mure preživlja najboljše obdobje v drugem poglavju svoje kariere.
“Pri Muri sem bil v zelo lepem obdobju, veliko smo osvojili in igrali res dobro. Začutil sem, da je pravi čas za tujino in nadaljnji napredek. Pojavil se je Sturm, mislim, da je bil to dober korak, da se preizkusim, kje sem. Da še bolj treniram in napredujem, da začutim še boljše vzdušje in top tekme proti dobrim nasprotnikom. Res se dobro počutim tukaj,” je z odločitvijo za selitev le nekaj kilometrov severno od slovensko-avstrijske meje zadovoljen 24-letni krilni napadalec.
V pogovoru za Sportklub je spregovoril o vse boljši formi, soigralcu Jonu Gorencu Stankoviću, lepih spominih za Muro in veliki želji, da bi si izboril mesto v slovenski reprezentanci.
Intervju s Tomijem Horvatom
Sezona poteka odlično. Z vaše strani so zdaj prišli tudi zadetki, v zadnjem pogovoru za Sportklub ste dejali, da manjka le še statistika. Morda za začetek ocena jesenskega dela?
Res je, da me je to motilo. Najprej sem se polovico leta navajal na vse, nato je steklo, ko sem spoznal ligo in ekipo. Tudi ta jesenski del ni bil najboljši v vseh segmentih. Od začetka nisem prejemal toliko priložnosti in sem bil več na klopi, v igro sem prihajal v zadnjih minutah. Ko nekaj tekem ne začneš, ni tako preprosto, kot če redno igraš. Zadnje tekme sem se prebil v ekipo in sem izkoristil svojo priložnost, zabil nekaj golov in sem zato res vesel.
Na zimski odmor ste odšli za petami Salzburgu. Ste morda lahko letos ta jeziček na tehtnici?
Upam, da naslednjega pol leta še naprej zabijam tako kot sem zdaj. Zakaj pa ne. V nogometu nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Tudi pri Muri si na začetku nismo mislili, da lahko prehitimo Maribor in Olimpijo. Nič ni nemogoče. Upam, da bomo še dolgo ostali v borbi in bo zanimivo do konca.
Po trilerju prezimili v Evropi
Sturm Graz se je v skupinskem delu evropske lige do zadnjih sekund boril za napredovanje v izločilne boje. Usodo je imel v svojih rokah, a z 0:3 izgubil v zadnjem krogu na gostovanju pri Sportingu. Kljub temu je ostal v Evropi, po uslugi Atalante, ki je s 4:0 porazila poljski Rakow. Tretje mesto Avstrijcem prinaša nadaljevanje v konferenčni ligi, kjer se bodo februarja pomerili s Slovanom iz Bratislave. Sturm si je prvič po sezoni 1999/2000 zagotovil preboj v izločilne boje evropskega tekmovanja.
Tudi v Evropi ste si zagotovili tisto tretje mesto, samo selite se iz evropske lige v konferenčno. Kdaj ste v Lizboni sploh izvedeli, da ste napredovali?
Na klopi so spremljali in nam javljali rezultat druge tekme. Je bilo kar napeto. To je bila za nas težka tekma, ko si odvisen od sebe, a igraš proti tako dobremu nasprotniku. Mislim, da je bil na koncu to sladek poraz. To je bil prvi poraz, ki ni bolel.
Super forma pred dopustom, po morda malce počasnejšem začetku so zdaj prišli še goli. Bi odmor še malce preložili?
Meni bi sedlo, da bi še igrali, a po tako dolgem letu in s toliko tekmami, bo pasalo malce sprostitve, zato se tega ne branim. Užival bom doma z družino.
Še vedno je vaš soigralec tudi reprezentant in namestnik kapetana v Sturmu Jon Gorenc Stanković. Pred časom ste že dejali, da vam je ob prihodu v Sturm zelo pomagal, kako gledate nanj v Avstriji?
Vesel sem, da je ob meni. Je velik igralec in velik človek. Pomaga ti z vsem, kar potrebuješ. Vsi v ekipi ga zelo spoštujemo. Je naš vodja na igrišču in ob njem. Ko prejmemo kakšne udarce ne popušča in se vedno bori. Velik plus je v naši igri.
Vaš domači kraj je zelo blizu Gradcu, verjetno vas na tekmah redno obiskujejo?
Vsako tekmo pridejo. Doma sem iz Turnišča, uro in deset minut vožnje, super je.
Srce ostaja črno-belo, a ne mislim zaradi barv Sturma, temveč Mure? Jih še spremljate?
Ja, ja, še vedno je črno-belo. Seveda jih spremljam, rad pogledam Muro, a zdaj tam ni več ostalo veliko soigralcev, zato moram zdaj tudi Celje bolj spremljati. (smeh, op.a.)
Tomi Horvat o velikem preskoku iz slovenske v avstrijsko ligo: “Mislim, da je precej drugače. Ko sem prišel, se je vse dogajalo zelo hitro. Manj časa je za razmišljanje, z dueli in veliko teka. V Sloveniji je več na taktiki, za napad potrebuješ več časa. Tukaj te pritiska vsaka ekipa in imaš precej manj časa za iskanje rešitev.”
Je morda kakšen trenutek, ki vas je najbolj zaznamoval? Morda tista dva zadetka v Stožicah, ko je bilo ob jubileju Green Dragons več kot 2.000 navijačev Mure v Ljubljani?
Precej ljudi se spomni teh dveh golov, a sam bi izbral gol proti Tottenhamu, ki sem ga dosegel v konferenčni ligi. Pa še zdaj gremo s Sturmom v konferenčno ligo, bomo videli še kakšnega.
Česa se pa sicer najraje spominjate še iz časov pri Muri?
Najbolj tistega, ko smo bili prvaki v Mariboru. Tista tekma mi je ostala v res dobrem spominu. Mislim, da je tekla 70. minuta, izid je bil 1:1, morali smo doseči gol, če smo želeli postati prvaki. Potem je Nino Kouter poslal odlično žogo v globino Mihaelu Klepaču, ki je zabil gol. Vsem se je odvalil kamen od srca. Res dober občutek, užitek je igrati takšne tekme. Škoda edino, da je bilo to že obdobje korone in nismo mogli tako proslaviti z navijači, kot bi želeli, a vseeno je bilo dobro.
Rekordna odškodnina za Muro
Tomi Horvat je za Muro igral od leta 2018 do 2022. V tem času je prekmurski dres nadel na 158 tekmah v vseh tekmovanjih in vpisal 18 zadetkov ter 11 asistenc. Sturm ga je pred letom in pol odkupil za dobrega pol milijona evrov (podatki Transfermarkta), kar je bila najvišja odškodnina v zgodovini kluba s Fazanerije.
Reprezentanca še dodatna motivacija
Zagotovo vas spremlja tudi selektor Slovenije Matjaž Kek. Zadnje akcije vas ni bilo z reprezentanco, je morda ta forma tudi sporočilo selektorju?
Upam, da spremlja in upam, da bom nadaljeval s takšnimi igrami tudi v naslednjem letu. Še pol leta je do evropskega prvenstva, potem bomo videli, kaj se bo zgodilo.
Verjamete, da si zaslužite mesto v tej reprezentanci?
Mislim, da si ga zasluži vsak, ki dobro igra, potem pa je odvisno, kako se odloči selektor. Upam, da bom zraven in bom lahko občutil to evropsko prvenstvo.
Motivacij vam v karieri zagotovo ne manjka, kolikšna pa bo zdaj prav evropsko prvenstvo v Nemčiji?
To je še ena dodatna motivacija, da zastopaš svojo državo na tako velikem turnirju. Bil bi res lep občutek. Potrudil se bom še malce bolj kot običajno.
Kako ste pa podoživeli novembrsko tekmo, ko si je Slovenija zagotovila preboj na EP?
Bil sem doma na kavču. Res sem bil vesel, da so zmagali zadnjo tekmo in se uvrstili na evropsko prvenstvo, po zdaj že res dolgem času. Dober občutek je, da smo znova zraven.
Kako pa gledate na konkurenco v reprezentanci na krilnem položaju?
V vsakem primeru imamo veliko kvalitete in odlične igralce. Jaz bom še naprej zabijal, potem bomo videli, če bom dovolj dober. Ne obremenjujem se, da bi me to zdaj zaviralo. Od sebe bom dal vse, če bo to dovolj dobro, bom zelo vesel, če ne, se bom pa moral sprijazniti.