V kakšni formi so tekmo generacije dočakali Kekovi izbranci?

FOTO: Uroš Skaza.

In tukaj je. Dan, ko se lahko rodijo sanje. Dan, ko je slovenska nogometna reprezentanca pred tekmo generacije. V razprodane Stožice nocoj prihaja izbrana vrsta Finske, mi pa smo preverili, v kakšni formi so fantje, ki jih je Matjaž Kek izbral za enega najpomembnejših kvalifikacijskih ciklusov v zgodovini slovenskega nogometa. Ugotovitve? Napadalcem sicer manjkajo minute in goli, branilcem nagajajo poškodbe, a to so stvari, ki bodo nocoj pozabljene. Proti Finski šteje samo zmaga.

Jan Oblak (Atletico Madrid, ŠPA)

Škofjeloška hobotnica je že vrsto let številka ena madridskega Atletica in nič drugače ni v letošnji sezoni. 30-letnik je v tej sezoni odigral enajst tekem v vseh tekmovanjih, v oči pa malce bode dejstvo, da je le v treh primerih svojo mrežo ohranil nedotaknjeno. A to gre pripisati predvsem drugačnemu slogu igre Madridčanov v tej sezoni, ob bolj napadalnem pristopu pa ima Oblak nekoliko več dela kot v prejšnjih sezonah. Opravlja ga zelo dobro nenazadnje to potrjuje tudi izvrstna predstava na zadnji tekmi lige prvakov proti Feyenoordu, ko je bil ravno slovenski kapetan med najzaslužnejšimi za zmago rdeče-belih s 3:2.

Obrambe Jana Oblaka proti Feyenoordu

Vid Belec (Apoel Nikozija, CIP)

Potem ko se Apoelu ni uspelo uvrstiti v skupinski del konferenčne lige, na zadnji stopnički kvalifikacij ga je zaustavil belgijski Gent, je 33-letnik zdaj osredotočen na ciprsko prvenstvo, v katerem je branil na sedmih tekmah in trikrat svojo mrežo ohranil nedotaknjeno. S štirimi zmagami, dvema remijema in porazom je Belčevo moštvo na 5. mestu lestvice, a le s točko zaostanka za vodilnim Limassolom.

Martin Turk (Parma, ITA)

Potem ko je lani na posoji pri Sampdorii štirikrat celo stal med vratnicama kluba iz Genove v Serie A, v tej sezoni prvi vratar mlade reprezentance pri Parmi na igrišču ni preživel še niti minute. V člansko reprezentanco je bil vpoklican namesto poškodovanega Matevža Vidovška, vprašanje pa, če ne bi bilo bolje, da bi v mladi izbrani vrsti zbiral minutažo in bi se na treningih Oblaku in Belcu pridružilo kakšno uveljavljeno ime, ki redno brani v klubu. Denimo Matjaž Rozman, Ažbe Jug, Jan Koprivec …

Branilci

Žan Karničnik (Celje, PLT)

V tej sezoni je odigral že osemnajst tekem, daleč najbolj izstopajoča pa je septembrska reprezentančna proti San Marinu, na kateri je zadetku dodal še dve asistenci. Karničnik je bil nezamenljiv člen Celja Alberta Riere, skorajda nemogoče se zdi, da bi bilo drugače tudi pod taktirko Damirja Krznarja. Matjaž Kek ga bo tokrat sicer dobil vsaj malce spočitega, zaradi kartonov namreč ni odigral zadnje prvenstvene tekme proti Bravu.

Vrhunci tekme proti San Marinu

Jure Balkovec (Alanyaspor, TUR)

Belokranjec v reprezentanco prihaja praktično izven tekmovalnega ritma. V tej sezoni je med turško elito odigral vsega 21 minut, več časa je na igrišču preživel celo na septembrski reprezentančni akciji (24 minut). Potem ko je junija v Helsinkih odigral celotno tekmo, bo imel tokrat, če ne bo presenečenja, levi bočni branilec status rezervista.

Erik Janža (Gornik Zabrze, POL)

Kapetan poljskega Gornika je septembra zaradi poškodbe v reprezentanco prišel izven tekmovalnega ritma. Od vrnitve v klubski tabor ima Prekmurec v klubu znova popolno minutažo in verjamemo, da bo bolj stabilno formo prenesel tudi v reprezentančni dres.

Petar Stojanović (Sampdoria, ITA)

Po dveh sezonah v Serie A se je Stojanović preselil v Serie B, kjer pa s soigralci ne uspe zaustaviti prostega pada moštva iz Genove. Njegova ekipa je dobila eno samo tekmo, pa še to v prvem krogu, ko nekdanji član Maribora še ni bil član drugoligaša. Od takrat ekipa Andrea Pirla preživlja hudo krizo in je povsem pri dnu druge lige. V uteho 28-letniku je lahko dejstvo, da redno igra in tako bo zagotovo tudi v reprezentanci, kjer je v zadnji letih konstantno eden najboljših Slovencev. Edino vprašanje je, ali bo igral desno v obrambi ali v zvezni vrsti, kjer ga že nekaj časa redno “uporablja” Matjaž Kek.

Petar Stojanović še čaka na prvo zmago v dresu Sampdorie. Foto: Profimedia

Jaka Bijol (Udinese, ITA)

Steber slovenske obrambe je v tej sezoni odigral prav vse minute osmih tekem Udineseja v Serie A. Glavna težava Korošca pa je trenutno ta, da njegova ekipa nikakor ne najde poti do prve zmage v tej sezoni, moštvo iz Vidma je ob treh porazih petkrat remiziralo. Glede na to, da je črno-belim trikrat v sezoni mrežo že uspelo ohraniti nedotaknjeno, več kot očitno glavna težava ni v obrambi, ampak v napadu, ki je na osmih tekmah dosegel le štiri zadetke. Seveda bi bilo bolje, če bi Bijol v reprezentanco prišel na krilih zmag, ampak ob stabilni formi, v kakršni je odigral zadnje reprezentančne cikluse, smo glede nocojšnje podobe našega branilca še najbolj mirni.

Miha Blažič (Lech Poznan, POL)

Po poškodbi, ki jo je staknil na dvoboju s San Marinom, je izpustil le eno prvenstveno tekmo v Ekstraklasi, nato pa se je nemudoma vrnil v začetno postavo Lecha iz Poznana, za katerega je na zadnjih štirih dvobojih odigral maksimalnih 360 minut. Poletna selitev iz izpadlega Angersa se je za zdaj izkazala kot dobra poteza, Lech je namreč na visokem četrtem mestu poljskega prvenstva in ima ob tekmi manj tri točke zaostanka za vodilnim Slaskom. Blažič je najverjetnejši partner Jake Bijola v osrčju obrambe.

David Brekalo (Viking, NOR)

V zadnjem obdobju je konstanten napredek in vzpon forme nekdanjega branilca Brava ustavila poškodba, zaradi katere bo tokrat verjetno tudi v reprezentanci na stranskem tiru. Njegova ekipa je sicer na zadnjih dveh tekmah osvojila le eno točko in si nabrala tri točke zaostanka na lestvici norveškega prvenstva, kjer trenutno kraljuje Bodo/Glimt. Pri 24-letih in ob zanimanju zelo resnih evropskih klubov je Brekalo zelo verjetno prihodnost reprezentance, a ob tokratni poškodbi verjetno selektor Kek z njim proti Finski ne bo tvegal.

David Brekalo v reprezentanco ne prihaja optimalno pripravljen. Foto: Profimedia

Vanja Drkušić (Soči, RUS)

Potem ko je sezono začel kot steber obrambe Sočija in celo kapetan ekipe, je imel tudi Drkušić v zadnjem obdobju nekaj težav s poškodbo, manjkal je na zadnjih treh tekmah svojega kluba. Soči, za katerega igra še en Slovenec Martin Kramarič, je sicer v katastrofalnem rezultatskem nizu in je po seriji šestih zaporednih porazov celo zadnjeuvrščena ekipa ruske lige.

David Zec (Celje, PLT)

Prvi vpoklic v reprezentanco je nagrada za vse bolj izstopajoče predstave v dresu vodilne ekipe Prve lige Telemach. Ob statusu petega osrednjega branilca si ob načetih Drkušiću in Brekalu morda celo lahko obeta tudi debitantski nastop v majici z državnim grbom.

Vezisti

Adam Gnezda Čerin (Panathinaikos, GRE)

Nekdanji član Domžal je tudi letos pri deteljici eden najpomembnejših posameznikov ekipe. Zadnjo tekmo z Atromitosom je sicer presedel na klopi, a to je predvsem posledica rotacij ob evropskih izzivih zeleno-belih. Za zdaj je na enajstih tekmah v vseh tekmovanjih dosegel gol in dodal tri asistence. V reprezentanci je bržkone njegov status nedotakljiv, Gnezda Čerin bo spet slovenski motor na sredini igrišča.

Timi Max Elšnik (Olimpija Ljubljana, PLT)

Septembra je v reprezentanco prišel v bistveno boljši formi kot oktobra. Vse bolj bleda Olimpija Joaa Henriquesa je v vrtinec povprečnih predstav povlekla tudi Elšnika, ki v klubskih barvah čaka novega trenerja, v reprezentančnih pa odločitev selektorja Keka, ali bo še ohranil status prvokategornika, kakršnega si je dokončno izboril v reprezentančnem septembru.

Jon Gorenc Stanković (Sturm Graz, AUT)

V tej sezoni je odigral že 15 tekem, le ene ni začel v začetni postavi Sturma. Gorenc Stanković je pravzaprav že vrsto let stalnica, ki v reprezentanco vselej pride v stabilni formi, selektor Kek pa mu minutažo nato odmerja glede na specifike tekem in potrebo po dodatni varovalki na sredini igrišča.

Sandi Lovrić (Udinese, ITA)

Omenjali smo že skromno formo Udineseja, kjer Lovrić v tej sezoni nikakor ne izstopa. Njegova statistika je še vedno prazna, je pa v predzadnjem krogu prejel rdeči karton, zaradi česar je izpustil zadnjo tekmo proti Empoliju. 25-letnik je v reprezentanco prišel relativno svež, a izven forme.

Miha Zajc (Fenerbahče, TUR)

Fenerbahčeju gre v tej sezoni vse kot po maslu. Tuški velikan je v vseh tekmovanjih odigral kar 16 tekem in prav tolikokrat zmagal. Zajc je del rotacije kluba iz Carigrada, ki se mu je vnovič pridružil to poletje, zaradi poškodbe pa odigral za zdaj le šest obračunov, na gol ali asistenco še čaka. Nič ne bomo imeli proti, če bo prvi vpis v statistiko v novi sezoni zabeležil ravno v reprezentanci.

Jasmin Kurtić (Uni. Craiova, ROM)

Dvakrat je v tej sezoni romunskega prvenstva odigral vseh 90 minut, tudi v zadnjem krogu ob remiju brez golov z Voluntarijem. V reprezentanci ima kot najizkušenejši člen zagotovo pomembno vlogo, tudi na igrišču bodo te njegove izkušnje še kako prav prišle v zaključkih tekem, ko bo predvidoma dobil priložnost za igro.

Napadalci

Benjamin Šeško (RB Leipzig, NEM)

Deset tekem in pet golov ob relativno skromno odmerjeni minutaži še zdaleč ni slaba statistika Benjamina Šeška. Po selitvi iz Salzburga v Leipzig slovenski nogometni dragulj zdaj seveda živi v zahtevni realnosti Bundeslige, vrhunec sezone nogometaša, ki se je znašel v najožjem izboru za ‘zlatega dečka’ oziroma najboljšega mladega nogometaša na svetu, pa je zagotovo prvenec v ligi prvakov, ki ga je dosegel proti švicarski zasedbi Young Boys.

Prvenec Šeška v ligi prvakov

Andraž Šporar (Panathinaikos, GRE)

V zadnjem krogu grške lige je Šporar dosegel prvenstveni prvenec v tej sezoni, prejšnje štiri gole je dosegel v Evropi. Pri Panathinaikosu je njegov status ‘toplo-hladen’, a praviloma takrat, ko igra, dosega zadetke. V reprezentanci ima rezervirano mesto v napadu ob Benjaminu Šešku in bo znova velik adut Slovenije. Na zadnjih osmih tekmah v dresu z državnim grbom le v dveh primerih ni zadel ali asistiral.

Jan Mlakar (Pisa, ITA)

Če smo pošteni, je napadalec, ki je septembra proti San Marinu dosegel prvenec v izbrani vrsti, trenutno v precej skromni formi. Za Hajduk in Piso je v tej sezoni odigral trinajst tekem, gola pa še ni dosegel.

Luka Zahović (Pogon Szczecin, POL)

Zahović je na Poljskem kakšno sezono že začel bolje kot letošnjo, v kateri je edini zadetek dosegel konec julija. V zadnjem obdobju je obsojen na status rezervista, od zadnjega reprezentančnega zbora tekme Pogona niti enkrat ni začel v prvi postavi.

Luka Zahović je pri Pogonu izgubil status prvokategornika. Foto: Profimedia

Žan Celar (Lugano, ŠVI)

Dva od svojih treh prvenstvenih golov je dosegel v prvih dveh krogih švicarskega prvenstva, enega pa proti Lozani dodal še v zaključku septembra. Strelske naprave je najbolj ogrel v švicarskem pokalu, kjer je zadel trikrat. Pod potegnjeno črto je Celar celo slovenski napadalec, ki je v tej klubski sezoni dosegel največ zadetkov.

Žan Vipotnik (Bordeaux, FRA)

Ob tokratnem prihodu v reprezentančni tabor se ni mogel izogniti vprašanju, kako sprejema informacije o tem, da bo njegov novi trener v Franciji Albert Riera. Žirondinci so ob mizernem začetku sezone vsekakor potrebovali šok terapijo, zanimivo pa bo videti, kako bo trenerska sprememba vplivala na nekdanjega napadalca Maribora, ki je doslej pri enem zadetku za Bordeaux.