Zanimiv trenerski "urok" prvakov prve slovenske nogometne lige

FOTO: Aleš Fevžer.

Kaj imajo skupnega Albert Riera, Radovan Karanović, Ante Šimundža in Dušan Kosić? Dve stvari. Vsi so bili slovenski prvaki zadnjih štirih sezon, trenutno pa so tudi brezposelni. Še do tega tedna je tako veljalo tudi za Darka Milaniča, ki je bil z Mariborom prvak pred petimi leti.

Dušan Kosić (Celje, 2019/20):

Dušan Kosić je Celju z domačim remijem v zadnjem prvenstvenem krogu proti Olimpiji v sezoni 2019/20 prinesel zgodovinski prvi naslov slovenskega prvaka, ki ga je na koncu osvojil z dvema točkama prednosti pred Ljubljančani in Mariborom.

Po tej nepozabni lovoriki, ki je bila tudi prva trenerska v karieri nekdanjega legendarnega nogometaša Olimpije, je na klopi Celja ostal le še polovico naslednje sezone, v kateri je v Evropi preskočil samo enega tekmeca, v prvenstvu pa bil ob odhodu na zimski premor komajda na osmem mestu. Zato je moral oditi.

Dušan Kosić po naslovu v Celju leta 2020. FOTO: Aleš Fevžer.

Po skoraj enem letu brezdelja je septembra 2021 prevzel sežanski Tabor in z njim v sezoni 2021/22 izpolnil cilj. Obstal je med prvoligaši, potem ko se je pred izpadom rešil z dvema zmagama nad kranjskim Triglavom v dodatnih kvalifikacijah.

Letos 52-letnemu Ljubljančanu ni uspelo. Tabor, ki je v drugem delu prvenstvene sezone 2022/23 na 17 tekmah zmagal le enkrat, na prvi spomladanski tekmi v Domžalah, je končal na zadnjem mestu in izpadel, po izpadu pa se s trenerjem razšel.

Ante Šimundža (Mura, 2020/21):

Zgodovino je leta 2020 na klopi Mure po zmagi s 3:1 v Ljudskem vrtu nad Mariborom v Ljudskem vrtu spisal tudi Ante Šimundža in Prekmurcem v zadnjem krogu prinesel prvi naslov, potem ko je leto pred tem osvojil tudi pokal.

Z Muro je mejnike premikal tudi v sezoni 2021/22, ko je črno-belim prinesel še zgodovinsko uvrstitev v skupinski del evropskih tekmovanj. Z njimi je nastopil v skupinskem delu konferenčne lige in v njej poskrbel za še en nepozaben trenutek. Zmago nad velikim londonskim Tottenhamom.

Ante Šimundža na rokah igralcev Mure po naslovu leta 2021. FOTO: Jure Banfi.

Trenerski dosežki legendarnega nekdanjega nogometaša (in tudi trenerja) Maribora niso ostali neopaženi niti v tujini in v začetku leta 2020 je dočakal klic iz Bolgarije. K sebi ga je zvabil tamkajšnji serijski prvak Ludogorec.

V Razgradu je ostal 13 mesecev in v tem času osvojil dve lovoriki. V sezoni 2021/22 je bil državni prvak in sezono 2022/23 začel z zmago v bolgarskem superpokalu. V Evropi je prišel do tretje stopničke kvalifikacij za ligo prvakov, na kateri je izpadel proti zagrebškemu Dinamu, kar je pomenilo uvrstitev v skupinski del lige Europa. V njem je v družbi Rome, Betisa in Helsinkov pristal na tretjem mestu, tako da je evropsko sezono nadaljeval v izločilnih delih konferenčne lige.

V teh je na prvi tekmi premagal Anderlecht z 1:0, potem pa v Belgiji izgubil z 1:5 in se poslovil od tekmovanja. Po remiju in porazu na dveh prvenstvenih tekmah, ki sta sledili, je moral oditi tudi s klopi Ludogorca. Zgodilo se je marca letos, od takrat naprej je brez službe. Glede na številne podvige in lovorike (kar šest), ki jih je do zdaj osvojil, z iskanjem novega izziva ne bi smel imeti težav, a ga do zdaj še ni našel.

Radovan Karanović (Maribor, 2021/22):

Dolgoletni uslužbenec Maribora, ki je deloval v mladinskih selekcijah Mariborčanov, v prvi ligi pa pred tem kot začasni trener Krškega vodil le tri tekme, je trener najbolj trofejnega slovenskega kluba postal septembra 2021, ko je nasledil Simona Rožmana.

Radovan Karanović je bil v Ljudskem vrtu tudi takrat sprva le začasna rešitev, a je po dobrih rezultatih – v prvenstvu je na prvih osmih tekmah zbral šest zmag in dva remija – športnega direktorja Marka Šulerja prepričal do te mere, da je na klopi vijoličastih ostal do izteka sezone. In na koncu po napetem finišu prvenstva s tremi točkami prednosti pred Koprom tudi postal prvak.

Radovan Karanović z lovoriko za prvaka po sezoni 2021/22. FOTO: Jure Banfi.

Toda v tej vlogi ni zdržal dolgo. Iz kvalifikacij za ligo prvakov je v sezoni 2022/23 po porazu proti Šerifu iz Tiraspola izpadel v 2. krogu kvalifikacij, neuspešen pa bil tudi na naslednji evropski stopnički. V kvalifikacijah za ligo Europa je bil za Maribor prezahteven tekmec finski HJK iz Helsinkov.

Še veliko slabše je šlo Mariboru na začetku pretekle sezone v prvenstvu, v katerem je v uvodnih petih krogih osvojil le tri točke in bil po 5. krogu celo na zadnjem mestu lestvice, kar je bilo preveč. V Mariboru so se odločili za trenersko spremembo, Karanović pa se je spet vrnil v mladinski pogon, v katerem je še danes.

Albert Riera (Olimpija, 2022/23):

Potem ko je novo vodstvo Olimpije na čelu s predsednikom Adamom Deliusom in direktorjem Igorjem Barišićem lansko poletje tik pred začetkom sezone nepričakovano odslovilo trenerja Roberta Prosinečkega, je v Stožicah zavrelo.

Navijači so noreli in novemu trenerju, kar je nepričakovano postal nekdanji uspešni španski nogometaš in tudi reprezentant Albert Riera, niso izrekli dobrodošlice. Z uvodne novinarske konference, na kateri bi se moral predstaviti slovenski javnosti, so ga izgnali.

Albert Riera objema lovoriko za naslov prvaka maja letos. FOTO: Aleš Fevžer.

“V roke sem dobil zelenega ferrarija,” je nekdanji nogometaš Liverpoola, Manchester Cityja in Galatasarayja, ki je v Ljubljani začel trenersko pot, govoril ob uvodnih javnih nastopih v vlogi trenerja Olimpije in pri marsikomu poskrbel za smeh.

Po koncu sezone se je smejal on. Olimpiji je prinesel dvojno lovoriko in slovenski prvak postal na zelo prepričljiv način. Pet krogov pred koncem prvenstva. Toda, kot se v Stožicah rado dogaja, brez zapletov ni šlo. Zaradi nesporazumov s klubskim vodstvom je kljub sijajni sezoni po koncu sezone, potem ko se z Olimpijo ni uspel dogovoriti za podaljšanje pogodbe, ob obojestranskem obtoževanju in pranju umazanega perila v javnosti odšel.

Zdaj je brez posla in čaka na nov izziv. Po dosežkih, ki so mu uspeli v Sloveniji, in renomeju, ki ga v nogometnem svetu uživa, težav z iskanjem novega delodajalca ne bi smel imeti. Nekateri turški prvoligaši se že potegujejo za njegov podpis …