Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Po novem izjemnem uspehu slovenskih odbojkarjev, ki so v na EuroVolleyju 2023 osvojili bron, smo se pogovarjali z velikim junakom, mirno lahko rečemo tudi rešiteljem slovenske izbrane vrste Dejanom Vinčićem. Izkušeni, 37-letni organizator igre je v Rim urgentno odpotoval po poškodbi Gregorja Ropreta.
“Najprej Martin Krpan, nato pa je tukaj že Dejan Vinčić,” smo v pozdravu polaskali slovenskemu odbojkarskemu reprezentantu v sproščenemu telefonskemu pogovoru, v katerem smo se sprehodili skozi vso dramo, ki se je v zaključnih bojih v Rimu dogajala v slovenski izbrani vrsti. Po začetnem smehu, nas je ustavil in dejal, naj ne pretiravamo, saj se sam ne vidi tako. Dodal je, da je deloval po svoji vesti in da za tako reprezentanco in tako skupino fantov tako ali tako ni nič težko.
Dvoboj s Poljsko gledal v Bukarešti
Glede na to, da Vinčić po odločitvi strokovnega vodstva in selektorja Gheorgheja Cretuja ni potoval na evropsko prvenstvo, pred njim je prednost dobil Uroš Planinšič, si je izkušeni reprezentant polfinalni dvoboj med Slovenijo in Poljsko v družbi francoskega soigralca Nicolasa Marechala ogledal prek malih zaslonov v Bukarešti.
Sloveniji je kazalo odlično, bila je enakovreden tekmece favoriziranim Poljakom, nato pa je prišlo do tiste nesrečne poškodbe Gregorja Ropreta. Francoz je Vinčiću nemudoma dejal, da je bolje, da se hitro odpravi domov in spakira kovčke, saj bo moral že nocoj v Rim, a besede, ki so bile izrečene v šali nihče ni resno jemal.
Po veliki smoli Ropret je sledil klic iz Rima, ni bil selektor
“Zasmejal sem se in si mislil, dobra šala Nicolas,” se je besed soigralca spomnil slovenski reprezentant, nato pa se je francoska sugestija uresničila.
Čeprav bi pričakovali klic selektorja, je bil na drugi strani linije vodja reprezentance Alen Djordjević, ki je Vinčića obvestil, da ga naslednji dan ob 12. uri čaka let. Ni ga prepričeval, ni ga bilo treba, četudi mu prav nihče ne bi mogel zameriti, če bi Vinko dvignil roke in fantom na daljavo zaželel srečo v boju za tretje mesto. Vsi vemo, zakaj je ostal doma, preslabo naj bi bil pripravljen, a četudi bi lahko igral na karto užaljenosti, je Vinko zavihal rokave in se lotil zahtevnega logističnega projekta.
“Sprva nisem niti vedel, da se lahko med samim turnirjem dodaja oz. menja igralce, dolgo se ni vedelo, če bo šlo skozi ali ne, a se na to nisem oziral. Na koncu pa sem v obdobju, ko smo že bil na letalu, s strani CEV preko spletne pošte vendarle dobili zeleno luč,” se spominja negotove poti v Rim.
Na pomoč so mu priskočili tudi v klubu
V tem času s selektorjem ni bil v navezi, vse je potekalo preko vodje ekipe, a kot pravi Vinko, niti za trenutek ni pomislil, da ne zagrize v velik logistični zalogaj.
“Seveda ne, za to ekipo ni nič težko, je pa res, da je šlo za pozno uro, veliko je bilo treba še postoriti, tudi javiti v klub, da me drugi dan ne bo na trening. K sreči v klubu niso ‘komplicirali’, bili so celo veseli in mi pri vsem tudi priskočili na pomoč. Peljali so me tudi na letališče, predsednik je želel kar z mano v Rim, zato se res vsem zahvaljujem za pomoč,” je dejal Vinčić.
V petek prispel neposredno na trening
Po prihodu v Rim je opravil trening, ki je bil, kot sam pravi, bolj za razmiganje udov po poti v italijansko prestolnico. “Večin fantov po naporni tekmi s Poljsko ni niti trenirala. Nič ni bilo uigravanja, nič ni bilo igre šest na šest. Vse skupaj je bilo zame bolj kot ne le navajanje na dvorano, malce sem serviral, dopoldanski sobotni treningi pa je bil dosti podoben,” se spominja izkušeni podajalec, ki je le potrdil, da vse skupaj ni bilo idealno.
V glavi imel tisoč stvari, štiri mesece ni igral…
Iti neposredno iz kluba na tekmo, ki odloča na kolajni, ni šala. Šlo je za velik psihološki zalogaj, ki pa ga je dolgoletni reprezentant, ki je imel do Rima okoli vratu že tri srebrne medalje, junaško premostil.
“Po tisti operaciji komolca po klubski sezoni nisem igral štiri mesece. Nisem odigral resne tekme, razen tiste proti Egiptu, ki se je, kot veste, končala z lažjim zvinom gležnja. Ni mi bilo lahko. Potovanje, pomembna tekma, veliko časa nisi igral, ne veš, kako bo, a fantje so me fenomenalno sprejeli, verjeli vame in ko je tako, je veliko lažje. Z njihovo pomočjo in zaupanjem sem se hitro zlil nazaj v ekipo, v njihovo zgodbo in na koncu se je vse srečno izteklo,” je pojasnil Vinčić.
Vrhunci tekme za tretje mesto:
“Poznamo drug drugega naravnost v dušo”
Kot je že povedal, ni pričakoval, da bo tekmo proti Franciji začel, a slovenski selektor Cretu ga je proti galskim petelinom poslal v ogenj od prve minute. Čeprav ni nihče vedel, kako se bo vse skupaj izteklo, je Vinčić deloval, kot da je del te ekipe že od začetka prvenstva.
“Tako vzdušje, ki smo ga ustvarili s to skupino fantov v preteklih letih, je nekaj izjemnega. Veliko smo dali skozi, tako slabih kot dobrih stvari. Bili smo povsem na vrhu pa tudi v breznu. Poznamo drug drugega naravnost v dušo. Tudi pred polfinalom sem verjel v te fante, da zmorejo. Vedel sem, česa je sposobna ta ekipa. Ko ekipa diha kot eno, je vse lažje, lažje je zdržati tudi fizično. Vsake točko smo se veselili, kot da je zadnja, na koncu pa smo se vsi skupaj razveselili brona, ki je v mojih očeh kot zlato,” je še povedal.
“Mogoče je bilo tako zapisano v zvezdah”
Glede na to, kako je Vinčić praktično brez skupnega treninga in tekmovalne kilometrine s fanti v tem poletju, dvoboj za tretje mesto odigral v svojem slogu, profesorsko. Potrdil je, da slovenski selektor ne bi storil ničesar narobe, če bi izkušenega podajalca vseeno peljal na EuroVolley.
“Tako kot sem že večkrat povedal, tudi meni je selektor takrat dejal enako kot vam medijem. Tudi, če se sam s tem nisem povsem strinjal, sem vse skupaj sprejel, saj je zadnja selektorjeva. Fizično res nisem bil na 100-odstotkih, a slej kot prej bi se to tudi zgodilo. Več časa, ko si z ekipo, prej prideš nazaj. Vse skupaj gre hitreje, povsem drugače je, kot pa če se pripravljaš sam. Mogoče je bilo zapisano v zvezdah, da se na koncu tako izteče, pa ne želim vsega skupaj potencirati. Iskreno mi je žal, da se Gregorju zgodilo, kar se mu je. Na tako pomembni tekmi in to po tem, ko je imel za sabo odličen turnir. Nesreča je bila tista, ki mi je prižgala zeleno luč v reprezentanco, verjamem pa, da smo z osvojenim bronom tudi Gregorju malce olajšali razočaranje, ki ga je doživel po tisti smoli proti Poljski.”
S Slovenijo se ne more primerjati nihče
Slovenija je od leta 2015 do zdaj osvojila štiri kolajne na evropskih prvenstvih. Kar se tega tiče, je pred vsemi, saj prav nobena reprezentanca od leta 2015 ni osvojila toliko odličij. Vse skupaj le dokazuje, kako izjemna, neponovljiva je ta ekipa.
“Zdi se mi, da je postalo že samoumevno, da smo vedno med najboljšimi štirimi v zadnjih letih. A v ozadju teh uspehov je toliko trdega dela, toliko odrekanja. A ko je tako, se ti kasneje vrne. Ko ima celotna ekipa enak cilj, je veliko lažje delati in garati. Gre za neverjeten uspeh, sodimo v sam vrh svetovne odbojke,” je še dejal Vinčić in se obrnil že k naslednjemu cilju.
Brez počitka: nov zbor že v sredo, v nedeljo že na Japonsko
Fantje se brez pravega počitka ponovno zberejo v sredo, v nedeljo pa bo že sledil let v Tokiu, kjer se bo Slovenija v družbi ZDA, Japonske, Srbije in Turčije potegovala za dve vstopnici na olimpijskih igrah v Parizu 2024.
“Za konec nas čaka še kvalifikacijski turnir v Tokiu. Upajmo, da ostanemo zdravi in skupaj, z ekipno igro uresničimo naš veliki cilj. Vsi vemo, kaj se bo lovilo v Tokiu – olimpijske igre, kar bi bil za to generacijo resnično vrhunec in nagrada za vse, kar se je dogajalo v zadnjih letih,” je še povedal naš sogovornik.
Bo Ropret nared za Tokio? Tonček ne bo
Vinčić bo za razliko od EP skoraj zagotovo med potniki za Tokio, sploh zaradi dejstva, kar se je zgodilo Gregorju Ropretu. Zdravniško osebje bije bitko s časom, a za zdaj se še ne ve, ali bo Ropret lahko pomagal ekipi ali ne.
Pri gležnju se nikoli ne ve, a verjamemo, da bo Ropret stisnil zobe , žal pa selektor ne bo mogel računati na korektorja Tončka Šterna. Po operaciji kolka bo moral član Olympiacosa po ligi narodov, EuroVolleyju izpustiti tudi turnir na Japonskem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje