Kdo skrbi, da so rokometašice fit, spočite in sproščene?

Reprezentance 12. Nov 202213:30
Spoznajte fizioterapevtsko trojico, ki na domačem EP skrbi za slovenske rokometašice. Od leve: Jan Lotrič, Daša Tomat in Miha Krevs. Foto: SK

Ženska rokometna reprezentanca na domačem evropskem prvenstvu piše prav posebno pravljico. Po 18 letih čakanja so se Slovenke na velikem tekmovanju prebile v drugi del in očitno je bilo čakanje upravičeno. Po izvrstnih igrah v Celju, kjer so na kolena spravile Dansko in Srbijo, so v četrtek odlično odprle tudi nadaljevanje v Stožicah. V sosedskem obračunu so odpihnile Hrvaško (26:18) in pred tekmama z Norveško (ponedeljek ob 18. uri) in Madžarsko (sreda ob 15.30) še vedno upajo na preboj v tekme za najvišja mesta.

V lovu na najboljšo uvrstitev na evropskih prvenstvih (9. mesto 2004) in ob odličnih predstavah rokometašic na parketu ne gre pozabiti tudi na tiste, ki za reprezentantke skrbijo ob njem. Največ zaslug seveda pripada selektorju Draganu Adžiću in njegovi pomočnici Branki Mijatović. Da so igralke pripravljene na vse napore, pa skrbi fizioterapevtska služba, ki je na domačem EP okrepljena in jo sestavljajo trije člani.

Z eno najmlajših fizioterapevtskih ekip na tem prvenstvu smo se pogovarjali dan po tekmi s Hrvaško. Na dan, ko je celotna reprezentanca po štirih tekmah v sedmih dneh prišla do nekaj zasluženega počitka.

Spočiti glavo in telo

“Zagotovo nam nekaj daljši premor do naslednje tekme pride zelo prav. Tudi mi imamo nekaj časa, da se spočijemo, predvsem pa igralke. Seveda bomo tudi v teh dneh delali terapije, tam, kjer je to potrebno – ob kakšnih manjših poškodbah. Pomembno je, da si vsi skupaj malce spočijemo telo in glave,” pravi Jan Lotrič, prvi član triperesne deteljice iz fizioterapevtske sobe, ki je svojo pot začel lani v članski reprezentanci moških, zdaj pa je priložnost dobil še pri ženskah.

Tako kot 27-letnik iz Ševelj pri Škofji Loki, ki se je sam kot športnik sicer preizkušal v dvoranskem nogometu, je pri ženski reprezentanci prvič zraven tudi Miha Krevs.

Foto: RZS

Poškodbe kot posledica zahtevnega urnika

Trenutni fizioterapevt RK Krim, kjer deluje drugo sezono, pred tem pa je 11 let igral rokomet v domačem Trebnjem, je na željo selektorja Dragana Adžića oblekel tudi reprezentančna oblačila. Kot pravi, uživa v dobri družbi. Veseli ga dejstvo, da reprezentanca po štirih tekmah nima večjih težav in so vse igralke na voljo za igro.

“Na vsaki tekmi pride kakšna nova stvar pri kateri od igralk. Tempo je kar naporen. Ampak na srečo, lahko potrkam, zaenkrat hujših poškodb nimamo. So manjše poškodbe, kot so vnete tetive, natrgane mišice, ampak hujšega na srečo ni,” pravi Krevs. Razkril je, da se je Elizabeth Omoregie pred tekmo s Hrvaško slabo počutila, a se je po počitku ’sestavila’ in normalno odigrala.

Foto: RZS

Nekoč tekmica, danes njihova ’skrbnica’

Da vzdušje v sobi z masažnimi pripomočki ni povsem moško, skrbi Daša Tomat. 25-letnica, prav tako iz Škofje Loke, je kot mlajša tudi sama igrala rokomet. Kot maserka je začela pri kadetinjah, kjer občasno še priskoči na pomoč. Čeprav jo ob spremljanju tekem z roba igrišča večkrat zasrbijo pete, da bi skočila nanj in pomagala reprezentantkam, pa je zadovoljna, da lahko pomaga na drugačen način. V tej vlogi je bila že lani, ko je z ekipo potovala na svetovno prvenstvo v Španiji.

Takrat sta bila v ekipi dva fizioterapevta, letos so trije. “To je prednost domačega prvenstva. Posledično smo si veliko lažje razporedili delo. Med sabo zelo dobro sodelujemo in smo dobro organizirani. Delo je vedno prisotno, ob zmagah pa se vse poplača. Med dekleti je dobra energija, imamo se ’fajn’, prijetno združujemo s koristnim,” pravi Tomatova, ki se je z nekaterimi igralkami nekoč srečevala na tekmah mlajših selekcijah, zdaj pa prisotnost v reprezentanci dojema kot veliko čast. “Živim svoje sanje,” zatrdi.

Foto: Aleš Fevžer

Več glav več ve

In kako sploh izgleda dan fizioterapevta na velikih tekmovanjih? Lotrič pravi, da se prilagajajo treningom, tekmam in sestankom deklet s strokovnim štabom: “Vidimo, kdaj imamo čas, da lahko napravimo terapije. Načeloma imajo vse ’obvezne’ termine, ko vedo, da morajo priti, potem pa jim damo na izbiro, če katera potrebuje še posebno terapijo. Glede na to se potem mi pogovorimo in določimo urnik. Največ se dela pred in po treningih, pred tekmo pa imajo igralke lažji aktivacijski trening. Po njem se naredi kakšna terapija v smislu priprave na tekmo. Potem pa seveda še terapije po koncu tekem.”

V ekipi, v kateri so vsi trije diplomirani kineziologi, posebne hierarhije ni. “Načeloma poskušamo biti čim bolj enakopravni. Tudi tukaj velja pravilo, da več glav več ve. Če kdo glede česa ni prepričan, se med sabo posvetujemo. Malce gledamo tudi na to, če kdo od nas bolje pozna katere igralke. Miha dela pri Krimu in tudi v reprezentanci bolj skrbi za rokometašice, ki igrajo tam. Drugače pa vsi skrbimo za vse punce, povsem naključno,” pristavi Tomatova.

Foto: RZS

Ko je treba podati odločitev, so tudi oni pod pritiskom

Igranje na domačem evropskem prvenstvu pomeni, da je celotna reprezentanca bolj pod drobnogledom javnosti, pričakovanja so višja in več je pritiska rezultatov. Kot pravijo naši sogovorniki, tega v večini primerov ‘nosijo’ rokometašice, sami pa ga ne občutijo.

“Naše delo je delo iz ozadja, nas se ne vidi. Dokler ob oddaji poročila dan pred tekmo lahko zapišemo, da so vse igralke pripravljene za igro, smo svoje delo opravili. Če pa se pojavi poškodba ali težava, pa preide pritisk tudi na nas, saj smo mi tisti, ki moramo odločati, ali igralka lahko igra ali ne. Nikoli ne moreš stoodstotno vedeti, ali se manjša poškodba razvije v večjo. V takih primerih je morda malo pritiska, sploh če gre za igralko, ki je za ekipo zelo pomembna. Kot že omenjeno, pa se reprezentantke zelo dobro držijo, tudi njim kapo dol. Določene imajo manjše težave, a stiskajo zobe, saj se zavedajo, kakšno težo ima to prvenstvo. In gredo včasih tudi čez sebe,” pravi Krevs, ki zaključuje magistrski študij kineziologije.

Foto: RZS

Vse večkrat ’ste’ namesto ’so’

Za rokometno evforijo, ki se ob izvrstnih igrah in rezultatih v Sloveniji znova prebuja (četrtkovo tekmo si je v Stožicah ogledalo 4123 gledalcev, kar je rekordni obisk ženskih rokometnih tekem pri nas), so v prvi vrsti zaslužne rokometašice na igrišču. A ob tem ne gre pozabiti na vso podporno ekipo.

Se sogovornikom zdi, da je fizioterapevtski vidik v vrhunskem športu premalo cenjen in izpostavljen?

“Zdi se mi, da je izpostavljanja teh akterjev iz ozadja vse več. Dobila sem veliko sporočil poznanih ljudi, ki so mi pisali: dobro ste jih zmasirali, dobro ste jih ’porihtali’. Vse večkrat ljudje pravijo, kako dobro ’ste’ igrali, torej da smo tudi mi všteti ob teh uspehih,” odgovarja Tomatova, z njenimi besedami pa se strinja tudi Lotrič: “Tako v Sloveniji kot v svetu se pomen fizioterapevtov in fizioterapije vse bolj poudarja. Tudi selektor Adžić da zelo velik poudarek na fizioterapijo in zdravniško službo, tako da imamo res odlične pogoje za delo.”

To lahko samo gledaš

Sodelovanje s selektorjem Draganom Adžićem, ki je z Budućnostjo dvakrat (2012, 2015) postal evropski prvak, Črnogorke pa je leta 2012 popeljal do naslova evropskih prvakinj in olimpijskega srebra, je nekaj posebnega tudi za Tomatovo, Krevsa in Lotriča. Kako bi opisali 52-letnega Črnogorca?

Foto: Aleš Fevžer

Jan Lotrič: “Res je velik strokovnjak. Zelo veliko dela, kar se opazi tudi pri dekletih, da so vedno pripravljene na tekme in nasprotnice. Glede na rezultate je opazno, da se stvari premikajo v pravo smer. Verjamem, da imamo lepe možnosti tudi za naprej.”

Miha Krevs: “Izpostavil bi predvsem to, da res misli na vse. Vsako stvar premisli. Ob tem pa točno ve, kaj se dogaja med fizioterapevti, kaj se dogaja glede prehrane, kaj se dogaja glede taktike. Pri vsem tem je zraven. Ogromno svojega časa in sebe nameni ekipi.”

Daša Tomat: “Strokovnjak, da lahko samo gledaš. Vsa čast, ne vem, kaj naj rečem.”

Še en vidik prijetnega s koristnim

Foto: RZS

Sobe za masaže in terapije so v svetu športa običajno poznane kot prostor, kjer športniki in športnice lahko poleg fizične oskrbljenosti olajšajo tudi dušo. V ženski rokometni reprezentanci pa so očitno predvsem polne smeha.

“Kolikor sem se nasmejala v teh sobah, se nisem še nikjer drugje. Še s tega vidika združujemo prijetno s koristnim,” pravi Daša Tomat, njene besede pa potrjuje tudi Jan Lotrič. “Ko pride do smešne situacije, se res pošteno nasmejemo. To je en velik del fizioterapije. Da se imajo igralke med nami možnost spočiti in sprostiti.”

Da je res tako, pa kaže tudi odgovor na vprašanje, katera od reprezentantk največ časa preživi v njihovi družbi. “Več jih je,” v smehu pravi Tomatova in dodaja: “Če se imajo pri nas fino in posledično vrhunsko igrajo, naj kar pridejo. Ampak hvala bogu, da je tako. Če se ne bi dobro počutile v fizio sobi, nekaj ne bi bilo v redu.”

To ni njihova naloga

Ni pa vedno vse le pozitivno. Po pritožbi srbskih rokometašic, da je slovenska reprezentanca v Laškem snemala njihove treninge (pri RZS so situacijo objasnili, Evropska rokometna zveza pa je Slovenkam izdala opomin), je bila to tema pogovorov tudi med člani strokovnega štaba.

“A to ni naša stvar. Seveda smo se o tem pogovarjali, ampak imamo toliko drugega dela, da se nismo želeli ukvarjati še s tem in izgubljati energije. Ni bilo smisla, zato smo to prepustili tisti, ki so na mestih, da o tem odgovarjajo,” je o tem dejal Krevs.