Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Če mislite, da je Srbe nad tenisom navdušil Novak Đoković, ste vsaj delno v zmoti. Pred Beograjčanom je bivšo skupno državo združevala Monika Seleš, še pred tem pa se je beli šport marsikateremu športnemu zanesenjaku prikupil zaradi "plejboja", ki se je požvižgal na športno življenje, a vseeno dosegal izvrstne rezultate. Slobodan "Boba" Živojinović bo julija dopolnil 60 let, zato smo se ob okroglem jubileju spomnili njegovih največjih športnih dosežkov, podrobnosti iz zasebnega življenja in določenih izjav.
Pred njim je v rajnki Jugoslaviji tenis veljal za prestiž, hobi za buržuje. Vidnejše uspehe so dosegali le Hrvati, najprej Franjo Punčec, kasneje Nikola Pilić in Željko Franulović. Srbi so imeli do gosposkega športa odpor.
Znana je anekdota, ko je Živojinovića profesor športne vzgoje na srednji šoli blizu Tašmajdana poklical k sebi in dejal, da naj se vpiše v borilne športe. “Ampak tovariš, jaz že treniram šport,” je odvrnil 16-letni “Boba”. Ko je pojasnil, da ne trenira namiznega tenisa, temveč tisti pravi tenis, je profesor (s še nekoliko bolj sočnim besednjakom) odvrnil: “Joj, Živojinović je šel med istospolno usmerjene.”
Teniški igralec, ki se je kasneje spremenil v “pop ikono”, se je rodil 23. julija 1963 in odraščal v beograjski četrti Karaburma. Oče in mati sta vodila restavracijo v tamkajšnjem teniškem centru, tako da je Slobodan na “dvorišču” tenis igral že od 4. leta starosti.
Pri 12 letih je postal srbski prvak, kasneje jugoslovanski, pri 17 letih je veljal za enega izmed najbolj perspektivnih mladincev na svetu. K uspehom mu je izdatno pomagala višina (198 cm), ki je s seboj nosila tudi močan začetni udarec.
Sendvič in goveji zrezek
To so bili drugi časi, poklic nutricionista ni bil niti v povojih, športniki so sami skrbeli za to, kaj zaužijejo. “Mislil sem, da mi bo koristilo, če se pred tekmo konkretno najem, grem na igrišče podprt z govejim zrezkom. Nekoč sem pred tekmo pojedel pol jagenjčka, nihče me ni pravilno usmeril,” je o svojih prehranskih navadah razlagal Živojinović.
Še dandanes je v svetovnih teniških krogih znan kot “burkač, ki si je med tekmo privoščil sendvič”. Pisalo se je leto 1985, nepredvidljivi “Boba” je tisto sezono kot 21-letnik opozoril nase, ko je v Wimbledonu izločil tedaj 4. igralca sveta, Matsa Wilanderja, v Splitu (Davisov pokal) je presenetil Avstralca Pata Casha. Konec leta je bil na sporedu še drugi travnati Slam sezone, v Kooyong Parku je potekalo OP Avstralije.
Živojinović se je do četrtfinala prebil brez večjih težav, potem pa naletel na sedemkratnega zmagovalca turnirjev velike četverice, vihravega Johna McEnroea.
Ta je očitno pričakoval “sprehod” in ko mu je Srb v četrtem nizu vzel servis ter povedel z 2:0, poleg tega pa je sodnik popravil odločitev stranskega v korist “Bobe”, so Američanu dokončno popustili živci.
Zapletel se je v dolg verbalni dvoboj z gospodom v sodniškem stolčku, Živojinović pa se ni želel dolgočasiti, zato je sedel v ložo z gledalci, noge naslonil na ograjo, si privoščil sendvič in kozarček vode. Občinstvo mu je nudilo tudi penino, kar je vljudno zavrnil.
“Nisem želel biti klovn v njegovi predstavi. Lačen sem bil, saj sva kar dolgo igrala, Johna sem s svojo nonšalantno potezo spravil ob živce. Potem ko sem prišel nazaj na igrišče, da nadaljujeva, mi je grozil, da bom še plačal za svoje dejanje. Šel sem do sodnika in ga zatožil, mentalno je zatem povsem padel,” se srečanja spomni jugoslovanska teniška legenda.
V petem nizu je z glasno podporo gledalcev McEnroea nadigral s 6:0, sledilo je srečanje z Wilanderjem, ki ga je ljubljenec občinstva relativno gladko izgubil. Polfinale na Slamih je dosegel le še enkrat, poleti 1986, ko je v boju za finale Wimbledona močno namučil Ivana Lendla.
Neporavnani računi
Afera “sendvič” je imela korenine v pomladi tiste sezone. Tedaj sta McEnroe in Živojinović namreč ‘zaorala’ v ZDA. Na turnirju WCT Houston Shootout sta se sporekla v slačilnici, po tekmi dvojic. “Mac” je Srbu med vpitjem dejal, da bo poklical očeta, “Boba” pa mu je zabrusil: “Kar daj, pripelji še brata, teto in strica!”
Očaral princeso Diano
Živojinović je pri 24 letih morda igral celo svoj najboljši tenis. V Wimbledon je prišel kot eden izmed tihih favoritov za naslov. Pred turnirjem je kraljevi dvor organiziral revijalno srečanje v človekoljubne namene, kamor so povabili tudi dolgolasega Beograjčana.
“Takrat sem spoznal princeso Diano. Pogovor z menoj je začela tako, da me je vprašala, če sem jaz morda tisti z najmočnejšim začetnim udarcem. Pritrdil sem ji,” se je za srbske medije pred leti spominjal Beograjčan, ki ga je pokojna članica kraljeve družine bodrila s tribun na četrtfinalnem srečanju proti Jimmyju Connorsu.
“Sedela je v prvi vrsti in ne v kraljevi loži, zato da je bila bliže igrišču in me bodrila. Bila je prečudovita oseba, presenečen sem bil nad njeno skromnostjo in normalno komunikacijo. Moj najstarejši sin Filip je isti letnik kot princ Harry, pa sva imela tako kar nekaj skupnih tem za pogovor,” o potomcu iz prve resne zveze z Zorico Desnico (zdaj ženo nekdanjega košarkarja Krke in Zlatoroga, Iva Nakića op. a.) razlaga “Boba”.
Če je imel Živojinović s kraljico ljudskih src karkoli intimnega, je zavito v tančico skrivnosti, a saj vsi poznamo star slovenski rek: “Kjer je dim, je tudi ogenj!”
Partnerstvo na igrišču preraslo v prijateljstvo
Ker Jugoslovanov na turneji ATP v 80-ih letih prejšnjega stoletja ni bilo prav veliko, si je Živojinović enega izmed najboljših prijateljev našel v Borisu Beckerju. Z Nemcem sta osvojila tri naslove v konkurenci dvojic, a najpomembnejša trofeja datira v sezono 1986, ko je z Ekvadorcem Andrésom Gómezom osvojil Flushing Meadows.
Dosežki Slobodana Živojinovića
Število ATP naslovov (posamezno): 2 (Houston 1986 in Sydney 1988)
Najboljša uvrstitev na ATP lestvici (posamezno): 19. mesto
Število ATP naslovov (dvojice): 8
Najboljša uvrstitev na ATP lestvici (dvojice): 1. mesto
Zaslužek z denarnimi nagradami: 1,32 milijona evrov
Z namenom popularizacije tenisa je Beckerja protagonist naše zgodbe povabil na ekshibicijski dvoboj, ki sta ga prijatelja na stadionu Marakana odigrala pred okoli 15.000 gledalci. “V Beogradu nimam poraza. Tudi ta dvoboj proti Beckerju sem dobil,” se v smehu pohvali Živojinović.
Uspešen poslovnež
Pionir srbskega profesionalnega tenisa se je v zatonu svoje kariere izkazal tudi s turnirsko zmago na domžalskem turnirju serije challenger, konkurenco v dandanes propadajočem teniškem centru TEN-TEN je pokoril leta 1991, potem pa kmalu sklenil športno pot zavoljo poškodbe hrbta.
Še istega leta se je poročil z Lepo Breno (Fahreta Jahić op.a.) kar je po mnenju mnogih formiralo najbolj znan par na območju bivše skupne države. Pevkin poročni boter je bil znan agent Raka Marić, Živojinoviću pa romunski milijarder Ion Țiriac. V zakonu sta se estradnikoma rodila sinova Viktor in Stefan.
“Ti pevka, on igra tenis. Jojmene, od česa bosta pa živela?” ga je nekoč zasmehoval tast Abid Jahić. In res, kot teniški igralec kaj več kot dobrega milijona dolarjev ni zaslužil, je pa zato z ženo pametno vlagal v nepremičnine in je dandanes uspešen poslovnež, med drugim solastnik vinske kleti Vista Hill, lani sta zakonca zagnala posel z ženskimi nogavicami proti celulitu.
Zelo donosen posel je tudi njuno podjetje, ki se ukvarja s čiščenjem fasad (grafitov), cest, strešnih površin in oken, ki sta ga prepisala na sina Viktorja.
Najhujša nočna mora
23. novembra 2000 je Lepa Brena s svojim, takrat 8-letnim sinom Stefanom odšla k frizerju. Na pol poti je poba ugotovil, da je doma pozabil rolerje in se po njih vrnil domov, kjer pa so ga prestregli člani Zemunskega klana, ga spravili v avto in odpeljali. Za otroka so od očeta in mame zahtevali 2,5 milijona nemških mark. Znesek je v gotovini ugrabiteljem pripeljal kar “Boba”, Stefana pa so kriminalci bosega pustili na Kalemegdanu.
Leta 2002 je Živojinović prevzel funkcijo predsednika Srbske teniške zveze, jo vodil devet let ter največji uspeh mandata požel v sezoni 2010, ko je z moško reprezentanco dvignil “solatno skledo” za zmago v Davisovem pokalu. Na veselje srbskih ljubiteljev tenisa so si takrat “orli” doma s 3-2 v zmagah podjarmili Francijo.
V začetku kariere Novaka Đokovića je sicer Živojinović močno dvomil v uspeh danes največjega srbskega športnika vseh časov in enega izmed sponzorjev želel pregovoriti, naj ne vlaga v “Noleta”. Čeprav je bil slednji evropski prvak do 14. leta, je bil “Boba” prepričan, da ima obetavni rojak srčne težave in kronično poškodbo stopala.
Za to se je kasneje kesal in se želel z Đokovićem pogovoriti, toda odnosi so ostali skrhani. Verjetno tudi zato, ker je Slobodan Novakovega očeta Srđana označil za norca.
Slobodan Živojinović ni bil prvi Jugoslovan, ki je igral tenis, je pa vsekakor prvi, ki je beli šport v nekdanji skupni državi približal širšim množicam.
