Dvojna zapuščina in nespodbudno stanje Mete Hrovat

Potem ko je še spomladi vodil najboljše slovenske smukače, trener Grega Koštomaj dneve do prve tekme nove sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju odšteva kot šef ženske ekipe za tehnični disciplini. Z njim spregovorili tako o zapuščini, ki jo je nasledniku pustil na moški strani, kot tudi o tisti, ki ga je pričakala med (vele)slalomistkami.

Grega Koštomaj je sklenil krog. Pred slabim desetletjem in pol je kot trener v C ekipi po radijski zvezi napotke dajal tudi tedaj komaj 16-letni Ani Bucik. Zdaj ga je Novogoričanka v ekipi svetovnega pokala za tehničnih disciplini pričakala kot ”kapetanka”. Vmes je trener iz Migojnic prehodil zanimivo pot. Deloval je v Bolgariji, na slovenski zemljevid ga je nato leta 2015 v ekipi Ilke Štuhec vrnila Darja Črnko. Bil je del šampionske preobrazbe dvakratne smukaške svetovne prvakinje. Leta 2019 se je preselil v moško ekipi za hitri disciplini, jo leto zatem tudi prevzel, letos pa je vajeti prepustil Alešu Gorzi. Nova sezona se bo tako zanj začela že na zadnjo oktobrsko soboto.

V zadnjih letih ste zamenjali kar nekaj delovnih okolij. Trener v taboru Ilke Štuhec, vodenje moške ekipe za hitri disciplini, zdaj prevzem ženske ekipe za tehnični disciplini.

Vsaka menjava prinaša nove izzive, pa tudi nove obraze in značaje ter drugačne pristope. Zanimivost te poti je tudi vstopanje v večje ekipe. Letos imam ob sebi res veliko oseb in tekmovalk. Posledično to pomeni malce več organizacijskega dela. Vsaka menjava pa prinaša tudi dodatno dozo motivacije. Moje delovne baterije so polne. Čutim dodaten zagon.

Kaj ste v smukaški vrsti zapustili nasledniku Alešu Gorzi?

Upam, da skupino motiviranih tekmovalcev. Kakovost ni bila nikoli sporna. Fantom želim uspešno nadaljevanje, v prvi vrsti pa bi jih na daljavo pozval k odločnosti in samozavesti. Veseli pa me, da se ekipa dopolnjuje. Skozi evropski pokal jo je okrepil Nejc Naraločnik. Prihaja mladinski svetovni prvak Rok Ažnoh. Tudi nekaj mladincev kaže smukaško tendenco.

Kakšna zapuščina pa vas je pričakala pri dekletih?

V roke sem dobil kakovostno Ano Bucik, ki v obeh tehničnih disciplinah spada med boljše, in pa smučarke iz individualnih skupin. Poskušamo jih vključiti v skupno delo. S tem ustvarjamo večjo tekmovalnost na treningih. Razpršenost te kakovosti je nesmiselna. Pod črto, v preteklosti je bilo delo bolj individualno usmerjeno, zdaj smo naredili spremembo. Moj občutek je dober.

Govorite o povezovanju na treningih.

Da, govorim o organizacijskem sodelovanju. Osebja pa je dovolj, da se lahko še vedno posvečamo vsaki posameznici. To mora biti slovenska prednost pred tujo konkurenco.

Toda terenu sta bili vendarle Ana Bucik in Andrej Slokar bolj povezani, Meta Hrovat in Neja Dvornik pa malce ločeni?

Sprva je bilo res več delitev. A to je bil blag prehod. Zdaj smo bolj povezani. Tudi pri nastanitvah. Na terenu pa res jaz bolj skrbim za Ano in Andrejo, Denis Šteharnik pa za Nejo in, dokler je smučala, Meto.

Kakšne so zadnje informacije o stanju Mete Hrovat?

Nič novega, nič spodbudnega. Stanje hrbta je še vedno takšno, da ne dovoljuje selitve na sneg. Ostati moramo potrpežljivi. Vrnila se bo, ko ji bo hrbet dovoljeval smučanje brez bolečin. Gre pa za zelo nehvaležne težave. Zdravniške preiskave namreč niso postregle z jasnim odgovorom. Zato je še toliko težje locirati poškodbo in se lotiti rehabilitacije.

Na papirju je torej najmočnejše orožje Ana Bucik. Z njo ste pred leti sodelovali še v C ekipi. Danes je v obeh tehničnih disciplinah članica prve jakostne skupine.

Odslej sva oba odrasla, ona kot smučarka in jaz kot trener. Tudi kot osebi sva se izoblikovala. Ana je do rezultatov prišla s profesionalnostjo, ki jo kaže na vsakem koraku. Kot izkušena smučarka mi je v veliko pomoč. Dejal bi, da je zaupanje, ki sva ga zgradila pred več kot desetletjem, ostalo.

Pred leti je njena rezultatska krivulja padala. Sledila je preobrazba. V pogovoru z njo smo dobili občutek, da jo motivira predvsem izjemna želja po zadnje preboju, torej skoku na stopničke. Kakšno je vaše mnenje o uresničljivosti tega cilja?

Prepričan sem, da je tega sposobna. V določenih trenutkih ji manjka malce več samozavesti, predvsem pa bo morala omejiti število napak. Veliko govoriva o tem, saj se največ njenih rezerv skriva v glavi. Verjamem in upam, da ji bo uspelo povezati dve vožnji, v katerih bo v mozaik zložila vse kamenčke. Da, stopničke so zanjo dosegljive.

Odgovornost trenerja bi morala biti vzgajanje novih trenerjev. V tem kontekstu bi opozorili na Marka Vukičevića, ki se je lani v taboru Ilke Štuhec čez noč prelevil v trenerja v svetovnem pokalu, zdaj deluje pod vašim okriljem. Je to mlad trener, na katerega gre dolgoročno staviti?

V prvi vrsti bi pohvalil njegovo prizadevnost. Njegovo oko je smučarsko. Vidi marsikaj. Njegov način prenašanja tekmovalnih izkušenj na dekleta je zelo dober. S smučarkami je spletel poseben odnos, ki ga jaz težje, saj moram včasih sprejemati odločitve, ki jim niso po godu. Marko se tu lahko malce ”skrije”. Ima nos in oči, da postane kakovosten smučarski trener.

Za konec najbolj suhoparno, a obvezno vprašanje. Pričakovanja pred prvim veleslalomom v Söldnu?

Pričakujem, da bo Ana potrdila status v prvi jakostni skupini. Neja in Andreja bosta štartali po trideseterico. Cilj je zato preboj v finale, nato pa napad na višja mesta.