Največji med slovenskimi orli

Foto: Aleš Fevžer

Peter Prevc je v začetku februarja sporočil, da po končani letošnji sezoni zaključuje športno pot. Enaintridesetletnik se od smučarskih skokov poslavlja s statusom velikana, že pred časom pa se je v zgodovino zapisal kot eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov.

Čeprav je letos že nekajkrat namignil, da ne namerava več dolgo tekmovati, je Peter Prevc s februarsko napovedjo, da bo letošnja sezona njegova zadnja, nedvomno presenetil. Ne le, ker je je aktualna zima zanj ena uspešnejših v zadnjih letih, temveč tudi, ker pri 31 letih še zdaleč ne spada v skupino najstarejših tekmovalcev v svetovnem pokalu.

Michael Hayböck, Dawid Kubacki in Kamil Stoch so le nekateri tekmovalci, ki so že globoko zakorakali v tretje desetletje svojih življenj, da neverjetnega Japonca Norikakija Kasaija, ki skakalnih smuči ne želi pospraviti v kot niti po dopolnjenem abrahamu, niti ne omenjamo.

Kljub relativni mladosti pa je letošnja sezona v svetovnem pokalu za zmagovalca 23 tekem v svetovnem pokalu in dobitnika štirih olimpijskih odličij že petnajsta po vrsti. Na najvišji ravni je debitiral leta 2009 v olimpijskem Lillehamerju in se že v svojem prvem nastopu vpisal med dobitnike točk. Izjemen talent je nato potrdil le nekaj mesecev pozneje na tekmovanju pod petimi krogi v Vancouvru, ko je pri 17 letih osvojil sedmo mesto na srednji skakalnici in šestnajsto na veliki.

Tedaj je med poznavalci že veljal za vzhajajočo zvezdo smučarskih skokov, čeprav mu tega statusa dolgo ni uspelo povsem potrditi. Uvrstitev na zmagovalni oder na tekmah posameznikov se mu je izmikala kar štiri sezone, zaradi česar je bil v reprezentanci pogosto tarča hudomušnih zbadanj.

Foto: Aleš Fevžer

Omejitve zanj niso obstajale

A vzdevek “gospod četrto mesto”, ki so mu ga nadeli reprezentančni kolegi, je šel dokončno v pozabo na nordijskem svetovnem prvenstvu leta 2013 v Predazzu, nadomestil pa “Pero mišica”. Z bronom na srednji in srebrom na veliki napravi se je izstrelil v ospredje, še isto sezono pa se z drugim mestom v domači Planici razveselil tudi prvih posamičnih stopničk v svetovnem pokalu. Te bi bržkone dočakal še nekoliko prej, če leto pred tem zaradi padca na poletih v Oberstdorfu zaradi poškodbe rame ne bi moral na operacijo.

“Upam, da se bo še velikokrat zgodilo, da bom stal na stopničkah. Vse skupaj se je ujelo v pravem trenutku. Zame omejitve ne obstajajo,” je po uspehu v dolini Fiemme razmišljal Prevc, nevedoč, da bo v prihodnjih letih poskrbel za skakalno eksplozijo. Tako je že leto pozneje v skupnem seštevku svetovnega pokala zasedel drugo mesto – boljši je bil zgolj Poljak Stoch, z olimpijskih iger v Sočiju pa se domov vrnil s srebrom okoli vratu.

Foto: Aleš Fevžer

Zgodovinska sezona 2015/16

Na drugi stopnički je stal tudi leto kasneje v Planici, ko je po infarktnem in filmskem zaključku sezono končal z enakim številom točk kot Severin Freund, a je Nemec veliki kristalni globus domov odnesel zaradi večjega števila zmag. Istega leta je v Vikersundu navdušil tudi s poletom dolgim 250 metrov, s čimer je po Jožetu Štiblarju postal šele drugi Slovenec s svetovnim rekordom. Dosežek je sicer veljal le en dan, saj ga je že naslednji dan s poletom dolgim 251,5 metra izboljšal Norvežan Andres Fannemel.

A to je Petra le še dodatno podžgalo. Sledila je namreč zgodovinsko dominantna sezona (2015/16), v katerih je zbral kar 15 zmag, med najboljšimi tremi pa je končal kar 22-krat. Poleg velikega kristalnega globusa je osvojil še malega v poletih, zlatega orla na novoletni turneji, najboljši je bil tudi na svetovnem prvenstvu v poletih na sosednjem Kulmu. Z 2303 točkami je postavil mejnik, ki ga do danes ni uspelo popraviti še nikomur, obenem pa zanetil skakalno evforijo, ki je v deželi na sončni strani Alp nismo doživeli vse od šampionskih časov Primoža Peterke.

Foto: Aleš Fevžer

“Takega fenomena, kot je Peter Prevc, v svoji trenerski karieri še nisem srečal. Res je konstanten. Težko rečem, kje so meje. Uživa v vsem skupaj, mi pa tudi,” je zgodovinski uspeh Prevca pred osmimi leti pospremil tedanji trener slovenske reprezentance Goran Janus.

Letos znova spomnil na šampionske čase

V podobnem slogu je začel tudi naslednje tekmovalno leto, ko je na prvi tekmi v Ruki po prvi seriji močno vodil, nato pa se mu je ob pristanku po drugem skoku primeril nov padec. Tekmo je sicer končal kot tretji, a Petru se je vse podrlo. Zmagovalne forme ni več našel, za nameček pa so mu je v naslednjih sezonah preglavice povzročale tudi težave z gležnjem.

Na čase šampionskega Petra je sicer spomnil z občasnimi skoki na zmagovalni oder, znova pa v drugi polovici aktualne sezone, ko se je štirikrat znašel na stopničkah. V sezoni 2019/20, ki je bila zaradi pandemije predčasno zaključena, je v skupni razvrstitvi osvojil osmo mesto, še precej bolje pa mu kaže letos, saj z 931 osvojenimi točkami ni le najboljši Slovenec, temveč tudi peti skakalec zime.

Peter Prevc
Foto: REUTERS/Borut Zivulovic via Guliver

Raje se je dokazoval z dejanji kot z govorjenjem

Bodisi doživlja vzpone bodisi padce skakalec iz Dolenje vasi v Selški dolini vseskozi daje vtis psihične trdnosti, samozavesti in hladnokrvnosti. Že res, da pred novinarskimi mikrofoni nikoli ni bil pretirano zgovoren, saj se je vselej raje dokazoval z dejanji kot z govorjenjem, a se je v zadnjih letih tudi to spremenilo. Njegove izjave so pogosto dobro premišljene, občasno tudi hudomušne in pronicljive.

“Že kar nekaj časa so vojne razmere na Bližnjem vzhodu in begunska kriza vodilne teme v svetu. Večkrat se zavem, kakšni neotesanci smo ljudje, da dopustimo tako okrutno dogajanje. Sprašujem se, zakaj imamo tak odnos do beguncev, saj so tako kot mi samo ljudje. Tudi begunci bi radi živeli umirjeno družinsko življenje, a se po svetu zaradi pohlepa kapitala dogaja marsikaj,” je tudi v času največje nastrojenosti proti beguncem v intervjuju za Dnevnik ljudem dal misliti Prevc.

Prve posamične stopničke Domna Prevca (v družbi brata Petra): Engelberg 2015 (drugo mesto). Foto: Guliverimage

Čut za empatijo kot tudi močne delovne navade sta mu vcepila starša. Oče Božidar, ki je uspešen prodajalec pohištva, in mama Julijana, ki je zaposlena v šolstvu. Klene družinske vrednote sta prenesla tudi na njegove štiri sorojence – že upokojenega Ceneta, Domna, Niko in najmlajšo Emo, ki jo kot edino smučarski skoki nikoli niso resneje zamikali.

Ko so bili ti še na začetku svojih športnih karier, je bil v javnosti do njih pogosto zaščitniški in jih poskušal tudi usmerjati, a je kmalu ugotovil, da je bolje, da se znajdejo sami, in da ne potrebuje vsakodnevne usmeritve. Svojo pozornost je v zadnjih letih preusmeril na lastno družino, saj je se je leta 2020 poročil z dolgoletna izbranka Mino Lavtižar, s katero imata sinova Ludvika in Oskarja.

Največji uspehi Petra Prevca:

– zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala (2015/16)
– zmagovalec seštevka v poletih (2013/14, 2014/15, 2015/2016)
– dobitnik zlate (Peking 2022, mešana ekipna), dveh srebrnih (Soči 2014; Peking 2022, ekipna) in bronaste (Soči 2014) olimpijske kolajne
– dobitnik ene srebrne (Predazzo 2013) in dveh bronastih (Oslo 2011, ekipna; Predazzo 2013) na nordijskih svetovnih prvenstvih
– dobitnik treh zlatih (Kulm 2016; Vikersund 2022, ekipna; Kulm 2024, ekipna), srebrne (Oberstdorf 2018, ekipna) in bronaste (Harrachov 2014) kolajne na svetovnih prvenstvih v poletih
– zmagovalec novoletne turneje 2015/16
– 23 posamičnih zmag v svetovnem pokalu (skupno 61 stopničk), 12 ekipnih zmag v svetovnem pokalu (skupno 30 stopničk)
– slovenski (in en dan tudi svetovni) rekorder (250 metrov)