Sarajevo v Ljubljani: Vučko in val nostalgije (VIDEO)

Foto: Sašo Kovačič, MNSZS

Prvi slovenski dobitnik kolajne v zgodovini zimskih olimpijskih iger Jure Franko je ob nagovoru Nataše Pirc Musar v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odprl razstavo Srebrne igre 1984.

NZS potrdila: konec marca v Stožice prihaja Cristiano Ronaldo

Nogomet

18. Jan 2024 1

Nogomet

18. Jan 2024 1

Tudi Stožice ob veliki izgubi zavite v črno (VIDEO)

Košarka

17. Jan 2024 0

Košarka

17. Jan 2024 0

Ker sta bili obe kandidaturi za olimpijske igre treh dežel (z Avstrijo in Italijo) neuspešni, dokaj naivno ali idealistično bohinjsko spogledovanje z igrami pa pred desetletjem in pol ni prestalo niti razprave na izvršnem odboru Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), edini dokaj neposredni slovenski organizacijski stik z največjim zimskim športnim dogodkom ostajajo sarajevske olimpijske igre. Ker bo od slednjih prihodnji mesec minilo okroglih 40 let, se bo tudi v Ljubljani zvrstilo kar nekaj dogodkov v spomin na tedanji športni praznik v glavnem mestu Bosne in Hercegovine. Mednje spada tudi današnje slovesno odprtje razstave Srebrne igre 1984 v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS).

Štirinajste zimske olimpijske igre so namreč nosile močan slovenski pečat. Ne le zaradi dejstva, da je v 73-člansko jugoslovansko reprezentanco več kot 71 odstotkov športnikov, med katerimi sta bila tudi poznejši dobitnik srebre veleslalomske kolajne Jure Franko in Bojan Križaj, ki je na otvoritveni slovesnosti prisegel v imenu športnikov, prispevala Slovenija. Iz najsevernejše in tudi gospodarsko ter zimsko-športno najbolj razvite republike tedanje večnacionalne federativne države so prihajali tudi mnogi ključni funkcionarji, športni delavci, organizatorji, časomerilci, snemalci … In ker so dobrih sedem let pred razpadom Jugoslavije torej Slovenci tiste igre dojemali kot povsem domače, se ob omembi Sarajeva 1984 vselej čuti vsaj kanček nostalgije, brez političnega in nacionalnega predznaka. Ne glede na dejstvo, da je bil ponosni gostitelj iger nato vsega desetletje pozneje eno od žarišč krvave vojne.

Nostalgična tudi slovenska predsednica

“Danes me je prevevala posebna nostalgija. Kot najstnica sem takrat navijala za Jureta, Bojana, Borisa, Primoža … Igre v Sarajevu so tudi naša, slovenska kulturna dediščina. To je tudi slovenska zgodovina. In šport združuje. Prav je, da se s takšnimi dogodki ohranja dediščina in slavi šport,” je ob odprtju povedala predsednica Nataša Pirc Musar.

Foto: MaPa

Razstava ob 40. obletnici sarajevskih iger ponuja ogled kar 300 originalnih predmetov, fotografij in videovsebin, ki pričajo o naravi dogodka in poskušajo orisati takratno olimpijsko vzdušje. Obenem pa rdečo nit predstavljajo pričevanja oziroma zgodbe akterjev. Ne le športnikov. Med drugim tudi Mete Hočevar, ki se je na stadionu Koševo podpisala pod scenografijo otvoritvene in zaključne slovesnosti ZOI, in akademskega slikarja Jožeta Trobec, sicer očeta slovitega Vučka. Uradne maskote iger na razstavi, ki jo je uradno odprl Franko, ni mogoče spregledati.

Avtorji razstave Srebrne igre 1984, ki bo v Tivoliju odprta vse do 5. maja, so Andreja Zupanec Bajželj in Domen Kaučič iz MNSZS ter Tadej Curk, Maja Hakl Saje, Tomaž Pavlin in Aleš Šafarič iz Muzeja športa. Pomemben delež je prispeval še ljubiteljski zbiratelj Tomaž Alauf.