Slaba dva tedna pred odprtjem zimskih olimpijskih iger v Pekingu (4. - 20. 2. 2022) so nam nekdanji olimpijci Jure Košir, Franci Petek, Dejan Košir, Vesna Fabjan, Tadeja Brankovič in Mitja Oranič pomagali ''prečesati'' slovensko posadko. Koga Slovenija pošilja na Kitajsko? Kdo so slovenski aduti za odličja? Kakšen bo slovenski olimpijski trenutek resnice?

Lovro Kos bo šel v Pekingu na vse ali nič

Smučarski skoki

19. Jan 2022 0

Smučarski skoki

19. Jan 2022 0

Skakalna štiriperesna deteljica v Peking z jasnimi cilji

Smučarski skoki

21. Jan 2022 4

Smučarski skoki

21. Jan 2022 4

Čez dobra dva tedna bo minilo okroglih 30 let od trenutka, ko je Franci Petek v Albertvillu kot prvi v zgodovini v olimpijsko areno zakorakal s slovensko zastavo. Te dni se na olimpijsko pot pripravlja že sedemnajsta samostojna slovenska odprava, od tega deveta z zimskim predznakom.

Kdo bo zastavonoša oziroma zastavonoši (tudi tokrat bosta namreč na odprtju slovensko zastavo vihtela športnik in športnica), bo znano v ponedeljek. Tudi na seznamu potnikov utegne priti še do kakšne spremembe. Vseeno pa že lahko zaključimo, da bo slovenske barve v Pekingu branilo približno 40 športnikov iz šestih panog.

Števec stopničk v olimpijski sezoni: 23

Alpsko smučanje: 2 (1. Slokar, 3. Kranjec)

Smučarsko skoki: 16 (1. Križnar, Lanišek, Klinec, ekipno, 2. Boganaj 2x, Klinec, Lanišek, 3. Bogataj 3x, Lanišek, Kos, Klinec, Zajc, ekipno)

Teki: 4 (Lampič 3x, ekipna)

Deskanje: 1 (2. Mastnak)

Kdo so, kakšna je njihova sezonska popotnica, kaj lahko od njih pričakujemo … Odgovore smo poiskali s pomočjo nekdanjih športnikov, večkratnih udeležencev olimpijskih iger, tudi zastavonoš in dobitnikov olimpijskih kolajn.

Z njimi smo prišli do zaključka o upravičenem zmernem slovenskem optimizmu, tudi ob pogledovanju proti odru za zmagovalce. Na to nas napeljujeta tako vpetost v niz zim s slovenskimi kolajnami na velikih tekmovanjih v olimpijskih disciplinah kot tudi števec uvrstitev med najboljše tri v tekoči sezoni svetovnega pokala.

Slovenija na ZOI 2022

Alpsko smučanje

Meta Hrovat, Tina Robnik, Ana Bucik, Andreja Slokar, Neja Dvornik, Ilka Štuhec, Maruša Ferk Saioni, Žan Kranjec, Boštjan Kline, Martin Čater in Miha Hrobat.

Jure Košir: Slovencem zmagovalna miselnost ni tuja

Po tem, ko so v Sočiju in Pjongčangu največji delež slovenske olimpijske odprave predstavljali hokejisti, zdaj primat znova pripada alpskim smučarjem, ki so, zgodovinsko gledano, poskrbeli tudi za največ uspehov. Svoj bronasti kamenček je v ta mozaik prispeval tudi Jure Košir, ki se je zato najprej dotaknil celotne odprave.

“Smučar, skakalec, tekač … Pravzaprav ni pomembno. Vsi se morajo otresti skromnosti in strahu. Verjamem, da je slovenski šport v zadnjih letih prevzel zmagovito miselnost. Cilji morajo biti najvišji. Le to vodi tudi do optimalne izvedbe,” pravi bronasti veleslalomist z ZOI 1994.

Ob “sprehodu” po smučarski odpravi se je najprej dotaknil Žana Kranjca. “Kljub vsem težavam, s katerimi se je ubadal, spada med favorite veleslalomske tekme. Njegovo znanje ni vprašljivo. Je pa dejstvo, da je trenutno v stanju, ko mu morajo iti na roko tudi pogoji. Veliko bo odvisno od podlage. Če mu bo pisana na kožo, bi lahko prav v Pekingu poskrbel za srečni preboj,” razmišlja Košir.

A če se je Kranjčeva krivulja v olimpijski zimi nekoliko spustila, pa se je dvignila smukaška. “Ekipa za hitri disciplini je v vzponu. Poleg tega je smuk tudi disciplina, ki na velikih tekmovanjih pogosto postreže s presenečenji,” opozarja Košir.

Kaj pa ženski del smučarske odprave? “Najtežje je govoriti o Ilki Štuhec. Vsekakor je v določenih odsekih sezone pokazala konkurenčnost, pa čeprav se sezona ne razvija po njenih željah. A znova smo pri vprašanju ene tekme. Po drugi strani pa je prednost ekipe za tehnični disciplini – širina. Imamo več smučark, ki se lahko približajo vrhu,” dodaja Jure Košir.

Smučarski skoki

Nika Križnar, Ema Klinec, Urša Bogataj, Špela Rogelj, Anže Lanišek, Lovro Kos, Timi Zajc, Cene Prevc in Peter Prevc.

Franci Petek: Kolajne ne načrtuješ, mora se zgoditi

Zmaga, eno drugo in tri tretja mesta slovenskih smučarskih skakalcev na 15 posamičnih tekmah svetovnega pokala v letošnji sezoni domačo javnost navdajajo z optimizmom, da bodo tekmovalci glavnega trenerja Roberta Hrgote po najvišjih mestih posegli tudi na tekmovanju pod petimi krogi.

Slovenski orli so na olimpijskih igrah doslej osvojili pet kolajn, od tega tri bronaste in dve srebrni. Bodo Anže Lanišek, Timi Zajc, Lovro Kos, Peter in Cene Prevc nadaljevali uspešno tradicijo?

“Ne želim napovedovati, saj tega ne počnem. A dejstvo je, da je ekipa, vsaj glede na rezultate, pričakovana. Kar se tiče dometa, pa je tako – tudi sami imajo verjetno cilje, da osvojijo odličje. Moje prepričanje je, da kolajne ne moreš zgolj načrtovati, mora se zgoditi,” je pri napovedih previden nekdaj zelo uspešen smučarski skakalec Franci Petek.

“Če kje, v skokih drži, da je vsaka tekma, tekma zase,” pripomni in poudari, da je konkurenca v letošnji sezoni še posebej izenačena. Tudi zato prepričljiva ekipna zmaga Slovenije minuli konec tedna v Zakopanah na Poljskem po mnenju 50-letnika še ni zagotovilo za uspešne predstave v Pekingu.

“Naši so ekipno lahko zelo konkurenčni. Zmaga v Zakopanah je bila nekaj neverjetnega in verjetno bi morali pogledati daleč v zgodovino, kdaj je katera ekipa tako suvereno zmagala. A zastor za Zakopanami je padel in treba je iti dalje. Bistveno je, da ostanejo osredotočeni,” pravi Petek.

Statistični velikan Gracenote Sloveniji sicer za Peking napoveduje tri medalje, po doslej videnem in doseženem pa bi vsaj eno okoli vratu lahko prejela slovenska smučarska skakalka. Na Daljnem vzhodu bodo barve naše države predstavljale Ema Klinec, Nika Križnar, Urša Bogataj in Špela Rogelj.

“Skoki so skoki. Kakšna so pričakovanja nas, ki sedimo v fotelju, je zanje popolnoma vseeno. Še vedno morajo napraviti, kar zmorejo in znajo, potem pa se bomo lahko z njimi veselili tudi mi,” se v napovedovanje dosežkov ni pustil prepričati Petek.

Biatlon

Polona Klemenčič, Živa Klemenčič, Jakov Fak, Miha Dovžan, Rok Tršan in Lovro Planko.

Tadeja Brankovič: Ne zatiskajmo si oči

Manj kot na zadnjih igrah lahko pričakujemo od biatlonske reprezentance. “Ne moremo si zatiskati oči. Realnost je takšna, kakršni so rezultati. Tako javnost kot športniki si želimo več. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da so tekmovalci tisti, ki so najbolj razočarani. Upam, da vedo, kje so vzroki. Je pa biatlon disciplina, v kateri se preobrat lahko zgodi zelo hitro. Kaj bo na olimpijskih igrah, ne ve nihče, tako navdušeno kot pred štirimi leti pa jih ne moremo pričakovati,” pred vrhuncem sezone pravi nekdanja biatlonka Tadeja Brankovič.

Nekaj upanja je pred potjo v Peking vsem privržencem tega športa vlil prav prvi adut Jakov Fak, že dobitnik dveh olimpijskih kolajn. Na zasledovalni tekmi minuli konec tedna je zasedel osmo mesto, potem ko je bil v sprintu 39.

“Ko sem videla tekmo v Ruhpoldingu, sem najprej pomislila na to: ‘Saj gre.’ Da je do tega rezultata prišel na teh zadnjih tekmah pred olimpijskimi igrami, je zagotovo dober znak. To je velika samopotrditev in dokaz, da je še vedno sposoben vrhunskih rezultatov. Da se prepriča, da je v igri za najvišja mesta. Želim, da mu uspe tisto, česar si želi in za kar trdo dela,” pravi Brankovičeva.

Danes 42-letna Gorenjka je na igrah pod petimi krogi nastopila štirikrat, nazadnje v Vancouvru 2010. Skrbi jo predvsem stanje v ženski ekipi. “Imamo dve predstavnici, to je največ, kar ženski biatlon pri nas trenutno premore. Osebno mi je težko, saj vemo, kje smo bili. V ozadju so nekatera dekleta, ki pridno trenirajo, a do preboja ne pride. Za mlade je pot na olimpijske igre nek uspeh, saj vsakemu športniku privoščim, da doživi ta čar olimpijskega utripa. Trud je poplačan. Vendar pričakovati visoke uvrstitve je težko. Že uvrstitev na zasledovalno tekmo bi bila zanju zelo spodbudna,” pravi.

Brankovičeva, ki je ob koncu minulega leta svoj boj z boleznijo raka povzela v knjigi Peta olimpijada, poudarja, da bodo igre zaradi pandemije koronavirusa posebne: “Vsi športniki trenutno živijo v velikem stresu, saj je prisotna nervoza glede rezultatov testiranj. Stanje ni zavidljivo. Vemo, da virus nekje je. Trenirati je treba, popoln mehurček ni mogoč. Tudi partnerji športnikov ne upajo v javnost, da jih potem ne bi okužili. To so stvari, ki jih na prvi pogled ne vidimo. Uvrstitev v Peking zdaj, na žalost, še ne zagotavlja nastopa tam. Te igre bodo posebne, prav zato pa je možnih veliko presenečenj. Kakšen favorit lahko zaradi zdravstvene situacije odpade in potem bodo presenečenja. Je pa šport tisti, ki tudi v teh težkih časih povezuje in srčno združuje ljudi.”

Moška štafeta bo oslabljena, saj v njej ne bo Klemna Bauerja, ki ni cepljen proti covidu-19. “Klemen se je odločil, kot se je, njegovo odločitev pa moramo spoštovati. Zagotovo bo manjkal, njegova odsotnost kot ‘ikone’ se bo poznala. Čeprav je vsak tekmovalec nadomestljiv, pa je v štafetah skoraj nepogrešljiv člen. Ta del bremena bodo morali prevzeti drugi, a to storiti na največji tekmi v štirih letih, ni enostavno. Morda jih ta neobremenjenost in sproščenost ‘reši’ in posežejo po dobremu rezultatu. Osmo mesto bi bilo vrhunsko,” je v pogovoru za Sportklub še dejala Brankovičeva.

Deskanje

Urška Pribošič, Žan Košir, Tim Mastnak, Rok Marguč, Tit Štante in Glorija Kotnik (?).

Dejan Košir: Brez popravnega izpita

Veliko veselja je slovenskim navijačem na igrah v Sočiju in Pjongčangu prineslo deskanje. V paralelnih disciplinah je Žan Košir na omenjenih igrah osvojil kar tri kolajne. Enega najuspešnejših slovenskih deskarjev vseh časov Dejana Koširja veseli dejstvo, da se dobri rezultati v “njegovem” športu nadaljujejo.

“Vesel sem, da je tudi mlada generacija uspešna. Za vse slovenske športnike, ne glede na panogo, si želim, da bi dosegli svoje sanje in osvojili čim več medalj. Jasno, bilo bi super, če jo dobi deskar, a tudi če jo smučar ali tekač, bom kot velik navijač Slovenije zelo vesel,” pravi svetovni prvak v paralelnem veleslalomu iz leta 2003.

Dvakratni udeleženec iger na vprašanje, ali bodo prav olimpijske izkušnje ključne za uspeh v Pekingu, odgovarja: “Upajmo. Realno so olimpijske igre le ena tekma, kjer popravnega izpita ni. Na tisti dan moraš biti vrhunski formi, da se vse izide. Lahko si prepričan vase, samozavesten, dober, pa pride le do enega slabega trenutka, ki vse uniči. Paralelne tekme so kot tenis. V petih, šestih dvobojih moraš biti najboljši, če želiš končati na vrhu. Vse moraš izločiti, če želiš priti do finala. To ni samo ena vožnja kot v superveleslalomu ali smuku, kjer si z manjšo napako, ob dobri vožnji, še vedno lahko uvrščen visoko. Tukaj pa moraš biti res cel dan dober. Tako da ne vem, kakšno vlogo imajo pri tem izkušnje.”

Danes 48-letni Košir, ki je v svetovnem pokalu zbral 11 zmag, kariero pa zaključil leta 2007, nepoznavanje terena v Pekingu (predvidene ‘generalke’ v prejšnjih letih so zaradi koronavirusa odpadle) vidi kot prednost.

“Izhodišče bo za vse enako. Ne moremo pa primerjati športov med sabo. Pri tekih bo tako zelo pomembno, kdo bo zadel z mažami za smuči. Torej bodo odločali material in serviserji. Pri alpskem smučanju in deskanju pa je tekmovanje na umetnem snegu povsem drugačno kot na naravnem. Eni se na njem znajdejo bolje od drugih. Če si tega s treningov navajen, je to prednost. Sam teren za deskanje pa ne igra velike vloge, saj mora biti uravnotežen. Da sta obe progi v paralelnem veleslalomu čim bolj enaki. Potem je samo vprašanje, ali ti bolj ustreza strmi ali položni teren,” je še dodal Kranjskogorčan, ki bo vrhunec zimske sezone na Kitajskem spremljal toliko, kolikor mu bo dopuščal čas.

Tek na smučeh

Anamarija Lampič, Eva Urevc, Anja Mandeljc, Neža Žerjav, Anita Klemenčič, Miha Šimenc, Vili Črv, Miha Ličef in Janez Lampič.

Vesna Fabjan: Anamarija v boj za kolajno

V Peking pa z visokimi apetiti potuje reprezentanca v smučarskem teku. Jasno, predvsem v sprinterskih preizkušnjah. To potrjujejo tudi besede dobitnice bronaste kolajne v sprintu iz Sočija 2014 Vesne Fabjan.

“Predvsem Anamarijo Lampič – glede na rezultate – lahko štejemo v krog favoritinj za medaljo. Glede na izide zadnjih sezon je ena od glavnih kandidatk iz celotne slovenske reprezentance. Pri Evi Urevc je problem okužba s koronavirusom, zato nihče ne ve, kako in kaj bo. Kdaj bo v redu, koliko bo to pustilo posledice na njeni pripravljenosti … To je velika neznanka, zato bo verjetno tudi ekipni sprint z Anamarijo neznanka. Če bi bili obe v top formi, bi se tudi tam lahko borili za mesta okrog medalje.”

Poleg dveh močnih ženskih želez v ognju bodo na Kitajskem v barvah Slovenije nastopile še tri ženske in štirje moški. “Ostale punce gredo na igre prvič, zato bo to bolj nabiranje izkušenj in motivacija za nadaljnje delo. Zagotovo pa je želja, da se čim bolj približajo trideseterici. Enako velja za fante, od katerih je Vili Črv letos edini, ki je pritekel točke svetovnega pokala. Morda lahko tudi tukaj pričakujemo kakšno solidno uvrstitev,” dodaja štirikratna udeleženka olimpijskih iger.

Nordijska kombinacija

Vid Vrhovnik

Mitja Oranič: Če bi imeli žensko tekmo …

Slovenijo bo v nordijski kombinaciji zastopal le en predstavnik. V Peking odhaja 22-letni Vid Vrhovnik, ki se je v letošnji zimi trikrat uvrstil med dobitnike točk, a nikoli višje od 29. mesta. “Mislim, da bo glede na trenutno formo zadovoljivo, če mu uspe uvrstitev okoli 25. mesta. Seveda pa po tihem pričakujemo presenečenje in upamo, da bo rezultat še nikoli boljši,” meni nekdanji nordijski kombinatorec Mitja Oranič, ki je svojo športno kariero sklenil leta 2014.

Petintridesetletnik, ki je Vrhovnika tudi treniral, sicer pravi, da bi bila Slovenija v nordijski kombinaciji precej bolj konkurenčna, če bi že na prihajajočih olimpijskih igrah lahko nastopile tudi ženske. “Tu ima Slovenija Emo Volavšek in Silvo Verbič. Ema je sposobna skočiti na stopničke, kar je v tej sezoni že dokazala. Prav tako verjamem, da je njen potencial še večji. Upam, da bo ženska kombinacija čim prej na olimpijskih igrah, morda že na naslednjih,” je optimističen Oranič.

Slovenske kolajne na ZOI

Zlato (2): Tina Maze ( veleslalom in smuk, Soči 2014)

Srebro (8): *Jure Franko (veleslalom, Sarajevo 1984), *Mateja Svet (slalom, Calgary 1988), *Matjaž Debelak, Miran Tepeš, Primož Ulaga, Matjaž Zupan (smučarski skoki / ekipno, Calgary 1988), Tina Maze (veleslalom in superveleslalom, Vancouver 2010), Peter Prevc (smučarski skoki / mala skakalnica, Soči, 2014), Žan Košir (deskanje / paralelni slalom, Soči 2014), Jakov Fak (biatlon, Pjongčang 2018)

Bron (11): *Matjaž Debelak (smučarski skoki / velika skakalnica, Calgary 1988), Jure Košir (slalom, Lillehammer 1994), Alenka Dovžan (kombinacija, Lillehammer 1994), Katja Koren (slalom, Lillehammer 1994), Damjan Fras, Peter Žonta, Primož Peterka, Robert Kranjec (smučarski skoki / ekipno, Salt Lake City 2002), Petra Majdič (smučarski tek, Vancouver 2010), Peter Prevc (smučarski skoki / velika skakalnica, Soči 2014), Žan Košir (deskanje / paralelni veleslalom, Soči 2014), Teja Gregorin (biatlon, Soči 2014), Vesna Fabjan (smučarski tek, Soči 2014), Žan Košir (deskanje / paralelni veleslalom, Pjongčang 2018).

*osvojene medalje slovenskih športnikov za Jugoslavijo