Če so pred lansko sezono v smučarskih skokih močno odmevale številne spremembe na področju opreme, bodo te v prihajajoči zimi pravzaprav minimalne. Podkomite in komite za smučarske skoke pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS) pa sta v zadnjih tednih potrdila novost, ki vendarle odpira nekaj vprašanj. Odgovore nanje sta nam pomagal najti vodja panoge za skoke in kombinacije pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS) Gorazd Pogorelčnik in nekdanja skakalka, zdaj pa kontrolorka opreme na tekmah svetovnega pokala Špela Rogelj.
Čeprav bodo spremembe v naslednji sezoni, ki se bo s prvo tekmo za poletno veliko nagrado začela sredi avgusta v francoskem Courchevelu, veliko manjše kot v preteklem tekmovalnem letu, pa vseeno niso zanemarljive. Na srečanju komiteja FIS za smučarske skoke v Portorožu v začetku maja so namreč potrdili rešitev, po kateri bodo v skakalnih kombinezonih računalniški čipi oziroma senzorji.
“Dres je sešit iz več različnih kosov, na vsakem pa bo poseben čip. Tekmovalec bo lahko imel skozi poletno sezono največ štiri čipirane drese, ne bo več možno imeti 10 ali 12 različnih dresov, kot v preteklost,” pravi vodja panoge za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri SZS Gorazd Pogorelčnik.
Podrobnosti še niso znane
“Poletje bo testno obdobje, tekmovalci bodo lahko uporabili samo en dres na tekmovanje, ne več dva, kot se je v preteklosti dogajalo. Torej v drugi seriji drug dres kot v prvi, ob tem pa so obstajale možnosti manipulacije. To bo zdaj preprečeno, izjeme pa bodo ob slabem vremenu, padcu tekmovalca, strganje dresa ali zadrge … To bo moral odobriti koordinator,” naš sogovornik še dodaja o spremembi v praksi.
Kako točno bo vse skupaj videti v praksi, ne ve niti nekdanja skakalka, zdaj pa kontrolorka opreme na tekmah svetovnega pokala Špela Rogelj. “Zaenkrat še ne vemo veliko, saj pravila in sklepe razvijajo odgovorni v odborih za opremo in glavni kontrolorji. Ostali pa še nimamo vseh informacij. Vsaj punce smo imele v Sloveniji še nekaj let nazaj le tri ali štiri na sezono. Ta številka je predvsem pri fantih kar naenkrat narasla čez 15, ne vem, koliko so bile številke na koncu pri posameznem tekmovalcu. Seveda se išče izboljšave, da se čim bolj približaš najboljšim na svetu, a vsaj ženske smo dokazale, da lahko tudi s kanček slabšo opremo konkuriramo najboljšim in jih tudi premagujemo.”
Ne bo nič drugače
Direktor moških tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih Sandro Pertile je portoroški sklep pozdravil z besedami, češ da naj bi s tem zagotovili pošten šport in enakovredne razmere za vse. Tudi Pogorelčnik razume namen te odločitve, a meni, da vseeno ni prava.
“Včasih se je dogajalo – pa ne poleti, ampak pozimi – da so najboljši imeli tudi 30 dresov ali več. S tem naj bi finančno šibkejše reprezentance lažje prihajale v vrh. Vprašali smo, koliko dresov naj bi imel en skakalec čez celotno zimo in so odgovorni odgovorili, da približno deset. Ta številka še ni dokončno znana, je pa deset dresov na zimo več kot dovolj. Toda v ozadju lahko mi naredimo še 30 dresov za vsakega posameznika, da dobimo tistih 10 optimalnih za tekmo. S tem tako nismo naredili nič.”
Podoben, sicer ne tako dodelan sistem je po besedah Rogelj v skokih že obstajal, nato pa so se začele manipulacije. “Imeli smo ’plombe’ na dresu in sistem je deloval, dokler niso potem nekateri začeli menjati samo posameznih delov dresa. To naj bi se s čipi rešilo, saj bo na vsakem delu dresa. Tako je bilo predstavljeno, kako bo dejansko izgledalo, pa bomo videli. Težava so bile seveda menjave dresov med serijama, po uspešni kontroli po prvi si potem lahko v drugo skočil z dvakrat večjim in ušel diskvalifikaciji. Vsak je na zgornji meji, saj hoče biti najboljši.”
Dve leti brez sprememb
Za razliko od minule sezone, ko so vse spremembe na opremi povzročile veliko dodatnih stroškov za reprezentance, bo posebne čipe tokrat priskrbel FIS. Vse do olimpijskih iger 2026 pa po besedah Pogorelčnika večjih novosti ne bo. “Takšen je trenutni dogovor. Ker je znotraj FIS nastala delovna skupina, ki vseskozi spremlja razvoj tehnike, gibanja smučarskih skakalcev in opreme, pa se bo potem posledično spreminjala oprema, da ne bo prevelikih hitrosti ali drugih nevarnosti. Na osnovi teh ugotovitev se bodo torej prilagajala pravila, ampak ne še v naslednjih dveh letih.”
Pomembna novost pa prihaja tudi na tekmah, kjer naj bi se dolžina razkoraka v skakalnem dresu merila tako pred skokom kot po njem. “Ta možnost je obstajala že zdaj. Ampak načeloma se dolžina razkoraka merila na vrhu zaletišča, potem pa se v izteku to ni storilo še enkrat. Zdaj naj bi to storili obakrat. Večja novost je, da se bo poleg razkoraka meril še obseg zgornjega dela telesa skupaj z dresom. Tudi to bomo čez poletje testno preizkušali, takrat nihče ne bo diskvalificiran. Videli pa bomo, kako bo vse skupaj funkcioniralo. Seveda pa po skoku ne bodo merili vseh, ker je to fizično nemogoče,” je še dodal nekdanji skakalec.
“Zgornji del trupa se je meril že v prejšnji sezoni. Dobili smo povratne informacije, da so številke zelo različne, saj je bilo preveč odvisno, kako se je tekmovalec postavil. Zdaj pa naj bi to s pomočjo tridimenzionalnega čitalca postalo fiksno, saj se bo skakalec na meritvi na skakalnici postavil enako kot na meritvah pred sezono,” pa je zaključila Rogelj z besedami, da bo prav poletna nagrada pokazala, kaj je smiselno obdržati tudi za zimski del sezone in česa ne.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje