Najboljši slovenski smučarski skakalec vseh časov Peter Prevc se je odločil, da bo tekmovalne smuči postavil v kot. Okoliščine in način upokojitve bo danes razkril na izredni novinarski konferenci.
Šušljalo se je nekaj dni, zdaj dvomov ni več. Smučarsko-skakalna reprezentanca se bo morala od poletja znajti brez neformalnega kapetana Petra Prevca. Novico je potrdil vodja odnosov z javnostmi pri Smučarski zvezi Slovenije, 31-letni olimpijec iz Dolenje vasi v Selški dolini pa bo besedo dobil ob 13.00. Novinarska konferenca, na kateri bo natančno 14 let in dva meseca po krstu v svetovnem pokalu pojasnil razloge za umik in obrazložil, kako bo videti preostanek sezone, bo potekala v Planici. Prav tam, kjer je leta 2016 visoko v zrak dvignil veliki kristalni globus. In prav tam, kjer bo čez mesec in pol, torej ob koncu sezone, opravil še zadnji skok.
Z upokojitvijo Petra Prevca se zapira prav posebno poglavje slovenskih smučarskih skokov in tudi slovenskega športa. Končuje se kariera najbolj uspešnega slovenskega skakalnega posameznika in enega najboljših slovenskih zimskih športnikov vseh časov. Številke v njegovem primeru ne lažejo. Pričajo o športni veličini. O šampionu, ki je nadgradil podvige številnih generacij in junakov različnih obdobij – Primoža Ulage, Matjaža Debelaka, Roberta Kranjca, Primoža Peterke …
Zmagovalec kar 23 tekem za svetovni pokal, v katerem je skupno zbral 57 uvrstitev na stopničke za zmagovalce, je vrhunec kariere dosegel v sezoni 2015/16, ko je osvojil veliki kristalni globus in bil najboljši na prestižni novoletni turneji. V tisti zimi je postal tudi svetovni prvak v poletih in poskrbel za rekordni izkupiček po številu točk v eni sezoni – številka 2.303 je vse od takrat nedosegljiva za tekmece. Blestel je tudi na nordijskih svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah, na katerih je zbral skupno sedem odličij, ko temu dodamo še SP v poletih, pa se številka povzpne na 12.
Član skakalnega kluba Triglav Kranj je svojo pot v svetovnem pokalu sicer začel leta 2009, že kmalu pa je pokazal, da ga zanimajo le najvišje uvrstitve. Pot proti vrhu je stopnjeval postopoma. S trdim delom, potrpežljivostjo in krepitvijo samozavesti si je marljivo pripravljal teren. V sezonah 2013/14 in 2014/15 je bil v svetovnem pokalu že skupno drugi. Dramatičen je bil predvsem zaključek pred devetimi leti, ko je bil po planiškem spektaklu na vrhu skupnega seštevka izenačen s Severinom Freundom, a je Nemec veliki globus osvojil zaradi večjega števila zmag.
Planiško razočaranje ga ni strlo. Prej nasprotno, gnalo ga je, da je leto po tem uprizoril eno najbolj prevladujočih sezon v zimskih športih, postal pa je drugi Slovenec (po Primožu Peterki) z velikim kristalnim globusom. V svoji sanjski sezoni je igraje postavljal mejnike, tako da je bilo hitro jasno, da tekmecem prestane le boj za drugo mesto. Kar 22 tekem je končal na stopničkah, od tega 15 na najvišji. Prednost pred prvim zasledovalcem je na koncu znašala 813 točk.
Tudi leto zatem je začel v odlični formi, ki pa se je po padcu v drugi seriji uvodne tekme v Ruki skrhala. V zadnjih letih je kazal toplo-hladne predstave. Lovil je šampionske občutke, iskal je pravo opremo. Čeprav je bil del elite, pa se dominantni ravni ni nikoli več zares približal. Zadnjo zmago je tako slavil 9. marca 2020 v Lillehammerju. Simbolično, prav tam, kjer je dobro desetletje pred tem prvič nastopil med elito.
Na lanskem domačem svetovnem prvenstvu v Planici je grdo padel in predčasno končal sezono. Misel na upokojitev je tedaj zavrnil. V novi zimi je znova med najboljšo petnajsterico, obenem pa je v svojo bogato vitrino dodal novo kolajno SP. Prav pred dnevi je bil namreč z ekipo zlat na svetovnem prvenstvu v poletih na Kulmu.
Peter je bil obenem tudi začetnik velikih uspehov svoje družine. Prevčevi so namreč prava skakalna dinastija. Pokazal je pot bratoma Cenetu in Domnu, v zadnjem času pa za največ veselja v Dolenji vasi skrbi komaj 18-letna Nika Prevc, trenutno nosilka rumene majice v svetovnem pokalu.
Največji uspehi Petra Prevca:
– zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala (2015/16)
– zmagovalec seštevka v poletih (2013/14, 2014/15, 2015/2016)
– dobitnik zlate (Peking 2022, mešana ekipna), dveh srebrnih (Soči 2014; Peking 2022, ekipna) in bronaste (Soči 2014) olimpijske kolajne
– dobitnik ene srebrne (Predazzo 2013) in dveh bronastih (Oslo 2011, ekipna; Predazzo 2013) na nordijskih svetovnih prvenstvih
– dobitnik treh zlatih (Kulm 2016; Vikersund 2022, ekipna; Kulm 2024, ekipna), srebrne (Oberstdorf 2018, ekipna) in bronaste (Harrachov 2014) kolajne na svetovnih prvenstvih v poletih
– zmagovalec novoletne turneje 2015/16
– 23 posamičnih zmag v svetovnem pokalu (skupno 57 stopničk), 12 ekipnih zmag v svetovnem pokalu (skupno 30 stopničk)
– slovenski (in en dan tudi svetovni) rekorder (250 metrov)
– športnik leta Slovenije (2013, 2014, 2015, 2016)