Smučarski skakalec Dominik Peter je dolga leta skrival svoje težave s prehranjevanjem. Švicar je zdaj prvič spregovoril o svojih najtemnejših trenutkih.
Dominik Peter je za Blick spregovoril o svojih težavah. “Pojedel sem vse, kar sem našel. Ko sem zaprl oči, sem videl samo pice, špagete ali sladkarije,” se spominja 22-letnik.
Prenajedanje je bilo prisotno tudi pred odhodom v Slovenijo na svetovno prvenstvo 2023. “Naslednje jutro sem se počutil katastrofalno,” je svojo izkušnjo opisal Švicar. V hotelu je doživel živčni zlom: “Sedel sem na postelji in nisem vedel, kaj naj storim.”
Od takrat je minilo leto dni. Peter se ni več udeležil nobene tekme. Edina uradna novica o njem to zimo je prišla oktobra, da si bo zaradi motenj hranjenja vzel premor in da se je odločil, da v sezoni 2023/24 ne bo tekmoval. Zdaj je o tem prvič spregovoril za švicarski Blick in jasno povedal: vrnitve v smučarske skoke ne bo.
“Zelo dobro mi gre. Spet se dobro počutim v svojem telesu. Več let sem hodil spat lačen,” je še dodal Peter.
Že kot 14-letnik je spoznal, kako pomembna je teža pri smučarskih skokih, ko je na mednarodnih tekmovanjih opazoval konkurenco. “Bil sem šokiran, kako vitki so bili vsi. Če hočem leteti daleč, moram biti lahek,” si je mislil Švicar.
Obsedenost s kilogrami
Kmalu zatem je ambiciozni športnik prostovoljno spremenil svojo prehrambene navade in se odpovedal zajtrku in večerji.
Peter je kmalu ugotovil, kako nezdrave so bile njegove navade. “Ko sem se med sezono zjutraj zbudil, so mi oči ob vstajanju postale črne.”
To je bil opozorilni znak, ki ga je skakalec iz Züricha dolga leta ignoriral. Zanj je bil takšen način življenja del uspešnega smučarskega skakalca.
Nenapovedani pregledi teže so se začeli, ko je bil star 17 let. “Številka na tehtnici me je spravljala ob pamet. Vsako jutro sem se zbudil s strahom v sebi. Kadarkoli sem jo zagledal, ne glede na to kje, se mi je utrip takoj dvignil na 180,” je trenutke opisal Peter.
Prelomno srečanje ob dveh zjutraj
Ko se je iz Planice vrnil v Švico, je Peter poiskal zdravniško pomoč. Psiholog mu je prepovedal kakršen koli stik s tehtnico.
Kasneje se je zaposlil v servisnem oddelku tovarne mleka v Einsiedelnu, kjer se je zaljubil v sodelavko. Zdaj živita v skupaj. “Katja mi je pokazala, da je poleg smučarskih skokov še veliko drugih čudovitih stvari. Tudi po njeni zaslugi sem spet našel veselje do življenja.”
Kasneje se je odločil, da bo izpolnil svoje otroške sanje in se zaposlil pri policiji.
“Moja skakalna kariera je zdaj končana. Sprijaznil sem se s svojim telesom in smučarskimi skoki,” je še povedal 22-letnik.
Napadi lakote so bili premagani. Le ena stvar mu še danes vzbuja poseben občutek: pogled na tehtnico. Ob njem se mu takoj pojavijo neprijetni spomini na preteklost. “Te brazgotine se verjetno ne bodo nikoli popolnoma zacelile,” je sklenil Peter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!