Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Slovenska ženska reprezentanca v prihajajočo sezono vstopa z aktualno olimpijsko in svetovno prvakinjo, z aktualno zmagovalko turneje RawAir ter drugo- in tretjeuvrščenima iz lanske sezone svetovnega pokala. Za povrh ekipa brani še zmago v pokalu narodov. Kljub številnim že doseženim ciljem pa teh na pretek ostaja tudi v poolimpijski zimi.
Kako zelo močna je ekipa slovenskih skakalk, pove že podatek, da vsi našteti uspehi v uvodu niso zasluge ene tekmovalke, niti dveh, temveč kar treh deklet. Urša Bogataj, Ema Klinec in Nika Križnar bodo v reprezentanci A, ki jo pod vodstvom trenerja Zorana Zupančiča sestavljajo še Jerneja Brecl, Maja Vtič, Katra Komar, Jerneja Repinc Zupančič ter mladi Nika Prevc in Taja Bodljaj, tudi v sezoni z domačim svetovnim prvenstvom glavne nosilke pričakovanj in rezultatov.
Za njimi je odličen poletni del sezone, saj sta na vseh petih tekmah velike nagrade na stopničkah vselej stali po dve Slovenki. Štirikrat so zmagale, skupno pa torej osvojile kar deset stopničk.
“Trudila sem se, da bi čim bolj ohranjala raven skokov. V večini primerov mi je uspelo, v nekaterih ne. Kar se rezultatskega vidika tiče, sem zelo vesela in zadovoljna. Tudi naprej si želim dobro skakati in v skokih uživati,” o poletnem delu leta pravi Urša Bogataj, dobitnica rumene majice na poletni VN, na kateri je na petih tekmah vselej končala vsaj na drugem mestu.
Podobno razmišlja tudi reprezentančna kolegica Ema Klinec, ki je konec septembra osvojila naslov poletne državne prvakinje: “Zdaj je že tisti čas, ko je dobro, če so skoki na zelo visokem nivoju. To nam uspeva, kar so pokazale zadnje tekme poletne velike nagrade v Klingenthalu. Pred nami je še mesec priprav do prve tekme, moramo biti mirne in slediti programu.”
Nekaj več težav ima v zadnjem obdobju dobitnica najmlajša od trojice, Nika Križnar. Slab mesec dni nazaj si je namreč v romunskem Rašnovu izven arene skakalnice pri prosti vadbi poškodovala gleženj. Še prejšnji teden je treninge opravljala s polovično močjo, včeraj pa se je na treningu v Planici že vrnila na skakalnico. A kot je dejala v pogovoru za Sportklub, ostaja previdna.
“Moramo izbirati pametne poteze in varno pot proti zimski sezoni, da ne bo še ta pod vprašajem. Hitro lahko storiš korak v napačno smer. Če določenih poškodb ne saniraš do konca, lahko hitro izpuščaš tekme. Tega si iskreno ne želim,” pravi 22-letnica.
Če so močne vse, je močna tudi ekipa
Prav izjemno močno jedro reprezentance je tisto, ki je že v preteklih letih skrbelo za izjemne rezultate slovenskih ženskih skokov. Zdrava konkurenca na treningu pa je razlog, da se pri doseženem ne ustavljajo.
“Vsak dan ena drugo vlečemo naprej. Res težko ’zaspiš’ v takšni ekipi. Če od sebe ne daješ maksimuma, takoj odpadeš od najboljših v reprezentanci. To je pravi tekmovalni duh že v naši ekipi,” opozarja Klinčeva, pritrjuje pa ji tudi Križnarjeva:
“Super je, saj imam ves čas dodatno motivacijo in dodatne cilje. Niso ves čas isti ali pa bi jih zmanjkalo. Letos sta to predvsem domače prvenstvo in polet prek 200 metrov. Iz tukaj tudi črpam energijo in željo za prihajajočo sezono in nove zmage.”
“Zdi se mi zelo fino, da smo vse na visokem nivoju. S tem, ko vidim, da ena skače dobro, se tudi sama bolj trudim. Ena drugo potiskamo naprej. Če ti gre dobro, je to seveda lažje, kot če ti ne gre. Če smo vse močne, smo tudi kot ekipa močne,” pa je o moči slovenske reprezentance dejala dvakratna olimpijska prvakinja.
Ostati osredotočena na skoke
Bogatajeva bo prav zaradi dosežkov v Pekingu pod drobnogledom domače in tuje javnosti v celotni sezoni, predvsem pa na domačem prvenstvu v Planici. Tam si želi predvsem dobrih skokov.
“Rezultatske cilje si seveda postaviš, a na uspešnost vpliva veliko dejavnikov. To je kot na olimpijskih igrah. V Pekingu se mi je izšlo, na prejšnjih pa ne. Tisti dan ne šteje zgolj sezonska forma, ampak bolj dnevna forma in sreča. Pritisk bo zagotovo prisoten, pa čeprav v takšni situaciji še nisem bila in ne morem točno vedeti. Na koncu je še vedno človek tisti, ki temu podleže ali ne. Če bodo skoki na dobrem nivoju, si želim ostati predvsem zbrana nanje in se ne ozirati naokoli,” o načrtih za šampionat pod Poncami pravi članica skakalnega kluba Ilirija.
Ker v zadnjem času kaže zelo konstantno (zmagovalno) formo, je v njenih mislih tudi skupni seštevek svetovnega pokala, a velikega kristalnega globusa kljub želji ne bo napadala na silo. “To je zelo težko dosegljivo,” dodaja.
Brez ovinkov po zlato
Najbolj čislano nagrado, ki je dokaz vrhunskosti čez celotno zimo, pa doma že ima Križnarjeva. Prav zato svoj fokus usmerja predvsem pod Ponce, kjer bo po posamičnem bronu in ekipnem srebru iz Oberstdorfa izpred dveh let odkrito napadala še zlato kolajno.
“Zagotovo želim tukaj doseči največ, priti do edine snežinke, ki mi v zbirki medalj še manjka. To bi bila pika na i. Zdi se mi, da je to dosegljivo. Sploh ker imamo zdaj na prvenstvih več tekem, kar pomeni več priložnosti, da dobim najlepšo in najbolj sijočo kolajno. Ekipa je vrhunsko pripravljena in tudi ekipna kolajna nam ne bi smela uiti,” o še neizpolnjeni želji pravi skakalka iz Delnic pri Poljanah.
Razpored ženskih skakalnih tekem na SP v Planici:
Sreda, 22. februar 2023: 16.30, kvalifikacije, srednja skakalnica
Četrtek, 23. februar 2023: 17.00, tekma, srednja skakalnica
Sobota, 25. februar 2023: 12.15, ženska ekipna tekma, srednja skakalnica
Nedelja, 26. februar 2023: 17.00, mešana ekipna tekma, srednja skakalnica
Torek, 28. februar 2023: 18.30, kvalifikacije, velika skakalnica
Sreda, 1. marec 2023: 17.30, tekma, velika skakalnica
Čast in ne breme
Kako je na svetovnem prvenstvu stopiti na najvišjo stopničko, pa dobro ve Ema Klinec. Pred dvema letoma je v Nemčiji kar nekoliko presenetljivo premagala celotno konkurenco, a se zasluženo ob Zdravljici veselila naslova svetovne prvakinje. Tega bo zdaj branila na domačih tleh.
“Na prvenstvo si želim priti v najboljši možni formi in na vsaki tekmi pokazati dva vrhunska skoka. Nato pa bomo videli, kam me bo to popeljalo. Nisem še veliko razmišljala o tem, saj bi šla rada v sezono tekmo po tekmo. A zagotovo bo velika čast nastopati pred domačimi navijači,” temu velikega poudarka ne daje članica skakalnega kluba iz Žirov.
Ne menjaj konja, ki zmaguje
Skakalke bodo še v peto sezono zapored vstopile pod vodstvom Zorana Zupančiča. A ni veliko manjkalo, pa bi na mestu glavnega trenerja prišlo do spremembe. Zupančič je namreč v sredini marca po zadnji tekmi lanske sezone odstopil s položaja. V dobrem mesecu je nato v iskanju večje enakopravnosti do moških skakalcev in boljših pogojev vendarle našel skupni jezik s Smučarsko zvezo Slovenije.
Pod njegovo taktirko je Slovenija v štirih sezonah svetovnega pokala osvojila jubilejnih 50 stopničk (posamičnih in ekipnih) in kot že omenjeno dosegle številne uspehe v skupnih seštevkih in na velikih tekmovanjih.
Kako pomembno je, da pred sezono z domačim vrhuncem na trenerskem mestu ostaja isti strokovnjak?
“Zelo pomembno. Dobro delo se je znova izkazalo čez poletje, zato sem hvaležna, da je ostal,” je dejala Klinčeva.
“Navajeni smo en na drugega, obojestransko se zelo dobro poznamo. Pred tako pomembno sezono je super, da je ostal. Ne vidim razloga, da bi morali karkoli spreminjati, če stvari funkcionirajo, sploh pa ob uspehih iz minulih let,” se strinja Bogatajeva.
Brez njega ne bi postala to, kar je
“Je človek, ki povezuje ekipo, je trener z veliko začetnico. Ima veliko srce, zna delati s puncami. Zdaj že pri vsaki pozna malenkosti, vse pluse in minuse. In to je tisti ključ, da lahko vse napredujemo. Dihamo kot eno,” pa o tem pravi Križnarjeva in dodaja:
“Sama sem njegov začasni odhod sprejela bolj čustveno od drugih, saj je moj trener že od malih nog. Praktično je postal trener, ko sem jaz začela skakati. Vedel je, kakšna je moja pot, videl je, kako se spreminjam. Brez njega ne bi postala tako dobra tekmovalka, on me je ’naredil’. Da lahko uživam in skačem med najboljše tri, ima največ zaslug on.”
A garanja in trdega dela kljub dobrim odnosom in rezultatom v preteklosti ne bo nič manj. Na to opozarja tudi Zupančič sam, ki od ekipe v Planici pričakuje vsaj tri odličja, obenem pa za cilj izpostavlja še silvestrsko turnejo in turnejo RawAir. Več o tem lahko preberete tukaj.
Strah spremeniti v dodatne metre
Velika novost pa najboljše skakalke čaka v zaključku svetovnega pokala. Najboljša petnajsterica bo namreč po norveški turneji dobila priložnost, da nastopi na ekshibicijski tekmi na letalnici v Vikersundu.
Kako ta prelomni dan za ženske skoke čakajo naše sogovornice?
“Težko rečem, kako točno bo takrat, saj nisem še bila v tej koži. Slišala sem fante, da so tudi sami mislili, da ni tako velik ’bav bav’. A ko se enkrat usedeš na rampo in imaš pripete smuči, zagotovo pride nekaj strahu. Že ko se pelješ s sedežnico proti vrhu, je verjetno prisoten. Jaz ga trenutno ne čutim, upam pa, da če bo, bo pozitiven. Predvsem pa si želim, da bom takrat v vrhunski formi in bom lahko z užitkom nastopala na velikanki. Prav je, da smo dobile priložnost, da lahko dokažemo, da letalnice niso zgolj za fante,” je prepričana Križnarjeva.
“Bila sem izjemno vesela, ko sem prejela novico, da se nam odpira ta možnost. Zdi se mi, da sploh še ne dojemam povsem, kaj se bo zares zgodilo. Treba bo počakati, da bom videla, koliko mi bo poskočilo srce na rampi,” v smehu dodaja Klinčeva in zatrjuje, da bomo lahko ženske kmalu videli tudi na planiški velikanki.
Bolj preudarno kot reprezentančni kolegici pa k skokom čez 200 metrov pogleduje najizkušenejša med njimi. “Strah bo vsake. Tudi če vprašate kakšnega fanta, ga je na vrhu letalnice prvič v letu strah. Mogoče bo nas še bolj, logično bi bilo. Najprej si želim biti med petnajsterico, da bom lahko dobila priložnost. Nočem brezglavo v to, če bo trener rekel, da je varno in se bom sama počutila sposobno, bom poskusila,” pravi 27-letna Bogatajeva.
Ni kaj, za slovenske ljubitelje ženskega skakanja se obeta pestra in, upajmo, zmagoslavja polna zima. Ta se začne že zelo zgodaj, 4. novembra v poljski Visli, ko bodo skakalci in skakalke po spustu po ledeni smučini prvič v zgodovini svetovnega pokala pristajali na plastiki.
VEČ IZ RUBRIKE ZIMSKI ŠPORTI:
