Peter Prevc je v Planici pojasnil razloge za odločitev, da ob koncu sezone skakalne smuči postavil v kot. Kariere še ni končal danes, je pa razkril, zakaj jo zaključuje. Kaj vse je povedal?
Kar 12 medalj na velikih tekmovanjih, 23 zmag v svetovnem pokalu in nepozabna sezona 2015/2016, v kateri je deklasiral konkurenco in s kar 2.303 točkami postavil mejnik, ki ga v tem športu še nihče ni dosegel.
Končuje se kariera Petra Prevca, slovenskega šampiona v smučarskih skokih, ki bo za vedno z zlatimi črkami zapisan v našo športno zgodovino. Njegova odločitev je vsaj za širšo javnost nenadna, razloge zanjo pa je slovenski šampion pojasnil na današnji novinarski konferenci v Planici. V dolini Pod Poncami bo na tradicionalnem zaključku sezone tudi uradno sklenil svojo kariero.
“To je kraj, kjer se zgodijo vse pomembne stvari v našem svetu. To bo moja zadnja profesionalna sezona, odločitev je zorela kar nekaj časa. Srce je povedalo, da je čas, da odprem novo stvar v življenju. Ne vem še, kaj bom počel v prihodnosti, o tem se bomo pogovarjali čez 47 dni. Zdaj je najbolj pomembno, da končamo sezono. Iz srca sem hvaležen vsem trenerjem, sotekmovalcem, Smučarski zvezi Slovenije, sponzorjem, prijateljem. Hvala družini. Mina, zlata si, hvala. Si moja opora, si moj svet. Hvala otrokoma, ki vedno navijata zame in me pričakata z iskricama v očeh,” je s čustvenim cmokom v grlu kariero sklenil Peter Prevc.
Petru Prevcu se je zahvalil tudi predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar, ki je poudaril, da je to samo začetek novega poglavja in da bo zveza s Petrom sodelovala tudi v prihodnosti. Besede zahvale je Prevcu namenil tudi vodja panoge smučarskih skokov Borut Meh in poudaril: “Skoki so ti dali veliko, a trdim, da si ti dal skokom veliko več. Od leta 2016 beležimo velik prirast skokov in to je tudi tvoja zasluga. Verjamem, da se ti bodo navijači znali zahvaliti v Planici.”
O čem je na novinarski konferenci govoril Peter Prevc
O tem, kako dolgo je zorela ta odločitev:
Odločitev je zorela skoraj dve leti. Že po olimpijadi sem razmišljal, koliko še moje telo in srce zmoreta. Z glavo skozi zid ne gre, tudi če delaš vse proti ciljem in željam se ti včasih ne poklopi.
O tem, kako živeti brez skokov:
Ne vem, morda mi ne bo treba. Še vedno lahko grem kdaj skočiti. Ampak stvar, za katero živiš, težko povsem odpišeš.
O čem je najbolj ponosen:
15 let sem bil del tega, dosegel nekaj velikih uspehov. Najbolj pa sem ponosen, da se je ta šport v Sloveniji tako razvil in dosegel zavidanja vredno mednarodno raven.
O tem, kaj želi prenesti na mlade:
To, da ni samo oprema tista, ki prinese uspeh. Pomembne so odločitve, kaj boš počel vsak dan po šoli.
O tem, ali bi bili danes tu, če bi bili rezultati še vedno vrhunski:
Tega nihče ne ve. Verjetno bi se še lažje odločil za slovo, če bi danes nosil rumeno majico.
O tem, koliko bremena je čutil na svojih ramenih skozi kariero:
To sem doživljal zelo različno. Do sezone 2016 je šlo vse gladko navzgor. To breme so nosili rezultati in na tem sem gradil. Potem pa sem si morda naložil toliko bremena, da morda zato nisem dosegel še kakšnega uspeha na velikih tekmovanjih. Vedno sem šel tja kot tihi favorit in morda tudi zaradi tega pritiska nisem dosegel vsega, kar bi lahko.
O tem, kakšno bo nasledstvo družine Prevc:
Zdaj sta starejša otroka predala štafeto mlajšima. Je pa to res fenomen, da je toliko članov ene družine uspelo v skokih.
O tem, ali bi kaj spremenil, če bi čas zavrtel nazaj:
Zagotovo decembra 2017 ne bi bil toliko zahteven sam do sebe in si vzel kakšen dan odmora več.
O tem, kaj bo počel po karieri:
Ne vem, lahko se vržem v šport kot trener, lahko grem v pisarno. Lahko pa grem tudi v ‘gmajno’. Imam zdravje in moč, da počnem marsikaj.
O tem, kakšna bo sezona v nadaljevanju:
Upam, da takšna kot doslej. Tekme v ZDA izpustim, potem pa grem na vsaki tekmi po čim boljši rezultat. Upam, da mi zdravje služi.
O tem, koliko je na konec kariere vplival lanski padec v Planici:
Malce zagotovo, ampak razlogov je ogromno. Ko si star 30 let in imaš družino, se ti pa lahko včasih zdi malce neodgovorno ležati v bolnišnici.
O odrekanju skozi kariero:
To ni odpovedovanje, to so odločitve. Nihče te ne sili, da greš od doma. Morda sem v kakšni od prejšnjih sezon več razmišljal o tem. To sezono že v celoti uživam. To se pozna, rezultati so boljši, razpoloženje je boljše.
O sporočilu navijačem pred planiškim praznikom:
Na ta konec tedna bom prišel tako kot vselej, le da bo zadnjič. Verjamem v dobro formo in puščam odprto možnost svetovnega rekorda.
O tem, kako vidi svoje uspehe v primerjavi z ostalimi slovenskimi skakalci:
S Primožem se ‘tepeva’, kdo je najboljši. Vsak športnik, ki osvoji lovoriko najboljšega v sezoni, je v množici tekmovalcev vrhunski.
O najtežjih trenutkih:
Ko treniraš enako kot vedno, okoli sebe imaš iste ljudi, na kameri vedno izgleda isto, a iz telesa ne moreš iztisniti vsega, kar znaš. To je bilo zame vedno zelo težko.
O tem, ali bo tudi svoje otroke usmerjal v skoke:
To je vprašanje, ki ga večkrat dobim. Profesionalen šport je vedno na limitu s človeškimi zmogljivostmi. V šport bi usmeril vsakega, tudi v profesionalnega. Naj človek dela tisto, kar ima rad in se tam izživi, kot da se sprašuje, zakaj nečesa ni izkusil.
O tem, za kaj bo zdaj več časa:
Upam, da bom šel nekam za dlje časa z avtodomom. Da bom šel pozimi smučat, za dlje časa v hribe in da se bom podil za svojimi otroki. To sem v zadnjih letih pogrešal.
Ob koncu kariere Petra Prevca:
Peter Prevc končuje izjemno kariero
Obrazi Petra Prevca: od golobradega mladeniča do zlatega veterana