Pogumni Slovenki se je od izmučenosti zameglilo pred očmi

Atletika 12. Jun 20245:00 1 komentar
Klara Lukan je bila po prihodu v cilj vidno izmučena. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Klara Lukan je bila po zelo pogumnem teku v finalu teka na 10.000 metrov na evropskem prvenstvu v Rimu, v katerem je več kot polovico proge vodila, vidno izmučena, a tudi zelo ponosna, da je osvojila peto mesto in predvsem, da je šla čez bolečino. Liza Šajn, druga Slovenka v istem teku, je končala pri repu tekmovalk. Pravi, da je nabirala izkušnje za višje cilje.

“Tek je bil res izjemno, izjemno boleč. Praktično 15 minut sem bila v veliki bolečini, ampak vem, da je to potrebno. Nisem se ustrašila izziva, saj vem, da je lahko človek le, če je sposoben zdržati to bolečino, atlet svetovne ravni. Ta bolečina me ne preseneča, saj vem, da vsi najboljši atleti in tudi drugi garajo vsak dan. Moram pa reči, da je bil to zelo boleč tek,” je po nastopu povedala Klara Lukan, ki je zbrane slovenske novinarje sprva prosila za nekaj trenutkov počitka, da pride k sebi, potem pa govorila kot navita.

Njena prva izjava je namreč trajala več kot dve minuti. Kot da bi pred novinarske mikrofone prišla s poležavanja na plaži, ne pa po teku na 10.000 metrov na evropskem prvenstvu, ki se ga je, tako kot je napovedala, lotila zelo pogumno in bila vodilna kar šest kilometrov in pol.

“Že na začetku sem si rekla, da ne bom dopustila taktično počasnega teka. Sicer sem pričakovala, da bodo tudi preostale tekmice tekle pogumno, pričakovala sem hiter tek. Ampak človek nikoli ne ve, kaj se zgodi. Rekla sem si, da bom stvari vzela v svoje roke in sem tudi jih. Sama vedno tečem v ospredju, če tek ni hiter,” je povedala 23-letna atletinja, ki je šele drugič v karieri na stezi nastopila na 10.000 metrov.

Več kot polovico teka je bila vodilna. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Občutek, da teče sama s sabo

Za dosežkom 31:13,18, ki ga je dosegla ob debiju na mitingu maja letos v Londonu, je z rezultatom sicer zaostala, tekla je 31:34,90, a je bil to seveda povsem drugačen tek od tistega izpred meseca in pol.

“Imela sem občutek, da tečem sama s sabo. Tekmice za sabo nisem čutila. Spodbudilo me je občinstvo, sicer pa je bilo, kot da bi tekla sama, kar je bil še večji izziv,” je povedala o tem in se spomnila tudi na olimpijske igre v Tokiu pred tremi leti, ko je na 5.000 metrov odstopila.

“Sami veste, kakšen je bil razplet. Takrat sem si rekla, da se to ne bo nikoli ponovilo. Obljubo bom držala,” je dejala o tem Šentjernejčanka, ki je ponosna na to, kaj ji je v Rimu uspelo.

“Peto mesto je lep dosežek, zelo sem hvaležna, da sem lahko odpotovala na evropsko prvenstvo, saj je v tej sezoni, ki je olimpijska, izjemno veliko poškodb. Sprijazniti se bom morala, da je vrhunski šport samo garanje. Gremo naprej. Upam, da se bom uvrstila na olimpijske igre in potem tam spet ponovno pogumno tekla,” je dejala.

FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Polurno trpljenje v kosu

“Trpljenje. Ne znam drugače opisati. Bolečina, kot jo občutimo na treningih, ampak tam so pavze in si človek opomore. Tukaj pa je polurno trpljenje v kosu, ampak tak je vrhunski šport,” nam je odgovorila na vprašanje o bolečini, ki jo je večkrat omenila. Pravi, da jo je čutila od samega začetka.

“Mogoče sem bila malo presenečena, da je bilo na stadionu zelo soparno. Morda bo treba narediti kaj, da se adaptiram na take razmere. Morda je bil to eden od dejavnikov, da nisem uspela ohraniti tega tempa in me je potem kar malo pobiralo. Ampak na koncu sem si rekla, da ne bom spustila, pa če mi odpadejo noge. Moram biti zadovoljna, saj sem dala vse od sebe,” je še dejala večkratna dobitnica medalj z največjih tekmovanj v mlajših kategorijah.

Opazili smo, da je tik pred vstopom v zadnji krog klecnila in skorajda padla. Kaj se je zgodilo?

“Malo se mi je že malo meglil vid, saj sem bila utrujena, ampak pomembno je, da sem se borila do konca. Zmagala sem v boju sama s sabo,” je pojasnila.

FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Z medaljo se ni obremenjevala

Ker je bila z omenjenim londonskim rezultatom pred tekmo druga na evropski lestvici v letošnjem letu v teku na 10.000 metrov, smo jo omenjali kot tiho kandidatko za medaljo. Je na stopničke pomislila tudi sama?

“Ne, s tem se nisem obremenjevala. S trenerjem sva si zadala plan, da se borim. To je popotnica za naprej. Ne garam za današnji dan, ampak za deset let naprej. To je boj s samim sabo. Daljše, kot so razdalje, težje je. Današnji tek je lepa popotnica za naprej,” je še povedala drobcena tekačica, ki okoli vratu nosi verižico z obeskom, na katerem piše “dream”. O čem torej sanja?

“V bistvu ne sanjam. Imam cilje. Rekla bi, da sanjati ni dovolj. Sanjam, ampak imam zraven cilje in za njih garam,” je pogovor zaključila v slogu, ki ga je vlekla skozi ves pogovor. Pa tudi na stezi.

Borbeno. Grizla je do konca. Do zadnjega. Če bo tako še naprej, se svoje tekaške prihodnosti lahko zelo veseli. In mi z njo. Srečno!

Druga Slovenka je dobila izkušnjo za višje cilje

V teku na 10.000 metrov je nastopila še ena Slovenka. Liza Šajn, ki je tekmovanje končala na 27. mestu z rezultatom 34:13,15.

Liza Šajn. FOTO: Peter Kastelic/AZS,

“Imela sem malo nastopov na tej razdalji, moj cilj je bil osebni rekord. Ritma nisem mogla stopnjevati, kot sem načrtovala. Skušala pa sem ohraniti stik z nekaterimi tekmovalkami, ker je drugače zelo težko teči. Bila je zelo visoka vlaga. Na koncu sem le garala in skušala brez pritiska ura narediti vse, kar sem lahko. To je bila dobra izkušnja za večje cilje, ki jih imam v prihodnosti,” je o svojem nastopu povedala 22-letna tekačica.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (1)

Najbolj brano - Atletika