Dan slovenskega športa je eden od trinajstih uradnih državnih praznikov, a med šestimi, ki ne spadajo v kategorijo dela prostih dni. In česa se Slovenci spominjamo 23. septembra?
Pisalo se je leto 2000, olimpijske igre je gostil Sydney. To so bile igre, ki jih je s spektakularnim prižiganjem olimpijskega ognja in pozneje zmagoslavjem v teku na 400 metrov zaznamovala Aboridžinka Cathy Freeman, junak domače reprezentance pa je bil tudi trikratni plavalni prvak Ian Thorpe. Na igrah so sicer prevladovali Američani, ki so osvojili kar 93 kolajn. Svoj delež v to zbirko so prispevali tudi sestri Serena in Venus Williams, zvezdniška košarkarska reprezentanca, za katero so igrali tudi Vince Carter, Jason Kidd in Kevin Garnett, legendarni atlet Michael Johnson in še bi lahko naštevali. Med tedanjimi ameriškimi junaki sta bila sicer tudi kolesarski zveznik Lance Armstrong in takrat najhitrejša Zemljanka Marion Jones, a sta po dopinških škandalih ostala brez kolajn.
A to so bile tudi igre, na katerih je Slovenija, ki se je šestič zapored (tretjič na poletnih OI) predstavila s samostojno reprezentanco, izstopila iz bronaste in srebrne dobe. Strelec Rajmond Debevec z malokalibrsko puško v trojnem položaju ter veslača Luka Špik in Iztok Čop v dvojnem dvojcu so v enem dnevu osvojili zlate olimpijske kolajne. To sta bili prva naslova olimpijskega prvaka za samostojno Slovenijo. Zgodilo se je 23. septembra.
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v Sloveniji ob vstopu v leto 2023 registriranih 739 poklicnih športnikov. Od tega je kar 670 moških (več kot 90 odstotkov) in le 69 žensk.
V spomin na zlato pravljico iz Sydneyja Slovenija danes tretjič obeležuje Dan slovenskega športa. Državni zbor je ta državni praznik uzakonil 18. junija 2020, Slovenija pa je postala osma država s praznikom športa (še Indija, Iran, Malezija, Katar, Turčija, Tajska in Japonska). Gre za enega od trinajstih državnih praznikov, ki pa, tako kot tudi dan Primoža Trubarja (8. 6.), dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. 8.), dan vrnitve Primorske k matični domovini (15. 9.) in dan Rudolfa Maistra (23. 11.), ni dela prost dan.
Kje so danes junaki iz leta 2000?
Natančno 23 let po zlatem 23. 9. je 60-letni Rajmond Debevec še vedno aktivni strelec, ob tem pa se že vrsto let ukvarja tudi s prodajo strelske opreme. V veslaškem športu je ostal tudi Iztok Čop, in sicer kot zastopnik opremljevalca, pred leti pa e bil tudi reprezentančni selektor. S športom je postal povezan tudi Luka Špik, ki že vrsto let živi v Angliji, kjer se preživlja kot osebni trener.