O Jesenicah ni vedel veliko, a niti ni želel

Alpska liga 28. Okt 20219:30 > 12:07 4 komentarji
Za Finca Jesperija Viikiläja so Jesenice drugi tuji klub v karieri.

V letošnji hokejski sezoni na Jesenicah nastopajo trije tujci. Poleg švedskega vratarja Oscarja Fröberga, ki je v alpski hokejski ligi na prvem mestu po odstotku ubranjenih strelov, ima trener Nik Zupančič na voljo še dva finska napadalca, Eetuja Ela in Jesperija Viikiläja.

Zadnji nosi na hrbtu številko 99 in skupaj z rojakom ter Ericem Pancetom tvori prvi napad jeseniških železarjev. Ob desetih zmagah na 12 tekmah je napadalec na položaju centra dosegel osem golov in devet podaj, kar ga trenutno uvršča na 9. mesto najbolj učinkovitih igralcev alpske hokejske lige.

“Dobro smo igrali že na pripravljalnih tekmah in jih veliko zmagali. V tekmovalnem delu sezone skušamo to le še nadaljevati. Skoraj vedno igramo v istih peterkah, kar nam zelo pomaga, saj je veliko lažje, če poznaš soigralce na ledu,” o odličnem začetku sezone – Jesenicam se je zataknilo le v 2. krogu kontinentalnega pokala v Amiensu – pravi Jesperi Viikilä. Za največjo prednost železarjev, ki so po 12 tekmah na vrhu alpske lige (enako število točk ima s tekmo več italijanski Asiago), izpostavlja predvsem štiri enakovredne napade.

Jesperi Viikilä. Foto: TiRu

Vse je bilo dogovorjeno v petih dneh

26-letnik, ki se je rodil v Asikkali v bližini Lahtija na jugu Finske, je večino svoje kariere preživel v domovini. V tujini se je prvič preizkusil šele lani, ko je zaigral na Poljskem. Pri Sanoku, klubu iz prve poljske lige, si je garderobo delil z rojakom Elom, oba pa je kot trener Unie iz Oswiecima opazil Nik Zupančič in ju poleti, ko se je tudi sam vrnil na Gorenjsko, povabil na Jesenice.

“Precej lažje je igrati, ko je skupaj z mano na ledu. Že četrto sezono igrava za isto ekipo, zelo dobro se poznava, sva najboljša prijatelja. Z njim je enostavno igrati, saj vem, kje na ledu ga bom našel, on pa ve, kje bo našel mene,” dolgolasi Skandinavec opisuje odnos s partnerjem iz prvega napada Jesenic. Prav Elo je bil ključni faktor, da se je preselil v Podmežaklo: “Vodstvo kluba je najprej kontaktiralo njega in še enega drugega finskega hokejista, ki pa se ni odločil za prihod. Eeto me je vprašal, če bi tudi jaz šel na Jesenice in rabil sem približno pet dni, da sem sprejel priložnost in da je bil dogovor sklenjen.”

Z Elojem se na ledu odlično dopolnjujeta.

Največji prvini trenerja: mirnost in analitičnost

A pred prihodom v mesto rdečega prahu o Sloveniji ni vedel veliko. Zaradi prijateljev, ki so predtem igrali v alpski ligi, je poznal ime kluba. Vedel je tudi, da je Slovenija zelo lepa država. Kljub temu po spletu ni preveč brskal o Jesenicah, saj nikoli pred selitvijo ne želi imeti preveč informacij, pač pa si sam ustvari mnenje.

“Tukaj so res čudoviti razgledi. Vedno sem imel rad gore in ni prvič, da živim v manjšem mestu. To zame ni nič novega,” pravi 183 centimetrov visoki hokejist.

Do zdaj je dodobra spoznal zakonitosti slovenskega hokeja, dvakrat je tudi zaigral na derbiju proti Olimpiji. V finalu pokala na Bledu so bili na začetku septembra boljši Ljubljančani (3:1), na Jesenicah so v okviru rednega dela državnega prvenstva pred dvema tednoma slavili domači (3:0). “Takrat je bilo zelo lepo. Na tribunah je bilo veliko ljudi. Vedno je lepo igrati pred glasnimi navijači, to so bili res posebni občutki”« pravi Viikilä. Zelo mu je všeč stil trenerja Zupančiča, saj “je zelo miren, obenem pa z dobrimi analizami pred tekmami na treningih daje jasno vedeti, kaj želi od nas”.

Čim več golov, zmag in lovorik

Čeprav je do zdaj hokej igral le v treh državah, pa je za Sportklub v zadovoljivi angleščini primerjal kakovost hokeja v Sloveniji, na Poljskem in Finskem. “Poljska liga je težja, je bolj za odrasle (smeh). Igra je za malo hitrejša, v taktiki ni razlik. Na Finskem pa je več poudarka na hitrosti, tudi taktika je bolj dovršena kot v alpski ligi,” pravi hokejist, ki je pri ekipi Pelicans iz Lahtija igral za vse mladinske selekcije, preden pa je dobil priložnost za dokazovanje v prvi ekipi, se je pri 21 letih preselil k drugoligašu Hermesu iz Kokkole.

Klubi Jesperija Viikiläja v njegovi karieri

2009/10: Lahti Pelicans U16

2010/11: Lahti Pelicans U16, U18

2011/12: Lahti Pelicans U17, U18, U20

2012/13: Lahti Pelicans U18, U20

2013/14: Lahti Pelicans U20

2014/15: Lahti Pelicans U20

2015/16: Lahti Pelicans U20, Peliitat (posoja)

2016/17: Hermes Kokkola U20, Hermes Kokkola

2017/18: Kettera Imatra, Titaanit (posoja)

2018/19: Hokki Kajaani

2019/20: Hokki Kajaani

2020/21: Sanok (Poljska)

2021/22: Jesenice

Opomba: Vsi klubi, napisani nad črto, domujejo na Finskem. 

Tam je igral eno sezono, nato pa je okrepil Kettero iz Imatre, prav tako klub v drugi finski ligi. Že leto zatem je odšel h klubu Hokki iz Kajaanija, kjer je v prvi sezoni na 33 tekmah dosegel kar 52 točk. Naslednje leto v osrčju Finske ni bil tako učinkovit (10 točk na 32 tekmah), zato je znova zamenjal delovno okolje. Okrepil je že omenjeni Sanok, od koder ga je pot letos poleti vodila na Jesenice.

Na Jesenicah ima dva cilja.

Z aktualnimi državnimi prvaki ima v tej sezoni dva jasna cilja – končno slavje tako v alpski ligi kot v slovenskem prvenstvu. O prihodnosti pa: “Želim si igrati v večji in močnejši ligi, morda nekje v srednji Evropi. Mogoče v ligi ICE. Nimam točno določenega cilja, v kateri državi in za kateri klub želim igrati, ampak le da bo tekmovanje močnejše. Tega si želim v življenju, predvsem pa hočem kot napadalec dosegati gole ter zmagovati tekme in osvajati prvenstva.”

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (4)