Pred prvim reprezentančnim izzivom v letošnji sezoni, ko se bodo Slovenci ob koncu tedna merili z Italijani, Ukrajinci in Madžari, smo se pogovarjali z napadalcem Blažem Tomaževičem. 26-letni Gorenjec drugo leto zapored nastopa v dresu Beljaka, ob prvem srečanju pod vodstvom novega selektorja Eda Terglava pa je celo eden najizkušenejših v izbrani vrsti.
Čeprav šteje šele 26 let, je Blaž Tomaževič ob trenutnem zboru slovenske hokejske reprezentance med najbolj izkušenimi. Natančneje, napadalec Beljaka je v dresu z risom na prsih zbral 43 nastopov, od petnajsterice napadalcev, ki se te dni potijo na Bledu, ima enega več zgolj naknadno vpoklicani Miha Zajc.
Nekdanji član tako Jesenic kot Olimpije se od začetka lanske sezone dokazuje v Beljaku, kjer je zelo zadovoljen s pogoji, le na trenerskem mestu bi mu ’lahko bil kdo bolj všeč’ kot trenutni glavni mož karavanških orlov Rob Daum. Upa, da mu bo na osebnem nivoju v nadaljevanju sezone šlo bolje.
Toda najprej je tu reprezentanca in prijateljski izziv v Budimpešti. Risi se tja podajajo v sredo popoldne pod vodstvom novega selektorja Eda Terglava, precej spremenjena – pomlajena pa je tudi zasedba v garderobi. Za razliko od majskega SP elite v Rigi bo Tomaževič tokrat v vlogi mentorja, česar se že pošteno veseli.
Kako ste ob prvem zboru reprezentance zadovoljni s trenutno sezono?
Res je, končno smo se spet zbrali. Lepo je biti nazaj s ’slovenskimi fanti. V Beljaku je sezona kar uspešna, glede na to, kje smo na lestvici. Zaenkrat upravičujemo naša pričakovanja. Sam se morda še malce lovim, ne vem točno, zakaj. Rad bi naredil še kakšen korak naprej, saj vem, da sem sposoben več. Včasih zmanjka malo sreče, ampak nimam kaj. Treniram, mogoče mi bo ravno reprezentančni premor prišel prav, da glavo preklopim na druge stvari in odmislim klubsko dogajanje. Ko se vrnem nazaj, pa bomo videli. Verjamem, da bo šlo na bolje.
Drugo sezono nastopate v Beljaku. Kako ste zadovoljni z življenjskimi pogoji, ekipo, trenerjem?
Večina stvari je super. Morda je trener tisti, ki mi ni toliko všeč, kot bi mi bil lahko. Glede ostalega pa … super. Vse v klubu je vrhunsko urejeno. Ekipa v garderobi je zelo v redu. S fanti se dobro razumemo, smo prava ’klapa’. To se odraža tudi na ledu. Kot sem rekel, morda mi je le trener manj všeč, kot bi si želel. Ampak glede tega nimam kaj. Tam sem tujec, moram se dokazovati iz dneva v dan. To vem, to skušam početi.
Slovenska reprezentanca doživlja veliko sprememb, tudi v trenerskem štabu. Koliko ste se že pogovarjali z novim selektorjem Edom Terglavom?
Spremembe so dobrodošle. Z Edom se še nisva sama pogovarjala, po zelo dolgem času sem ga videl prvič. Poznam ga od prej. Vse skupaj prinaša nov veter in nov zagon za reprezentanco. Vsi fantje bomo željni dokazovanja. Nov trener pomeni, da se bomo vsi skušali pokazati v najboljši luči. Verjamem, da je to lahko samo plus in pozitivno. In v tem duhu čakamo naslednje tekme, naslednje zbore. Tudi sam komaj čakam, da začnemo spet igrati skupaj.
Kako se boste znašli v novem položaju, da ob mlajših prevzamete tudi mentorsko vlogo?
Se mi zdi kar malo smešno. Na zadnjem svetovnem prvenstvu sem bil med mlajšimi v ekipi, na tem zboru sem pa kar med starejšimi. To bo nova vloga zame, izkušnje, ki sem jih v teh letih pridobil s starejšimi igralci, bom skušal čim bolje prenesti na nove, mlajše fante. Sem kar nekaj preigral z nosilci igre. Vse skupaj je zagon za vse, mladi bodo željni dokazovanja. Komaj čakam novo vlogo, kako bom lahko po svojih najboljših močeh pomagal. Verjamem, da nam bo uspelo.
Zaradi omenjene vloge kot tujca v Beljaku boste vedeli, kako se te fantje počutijo. Verjetno bo zato lažje tudi vam.
Ja, zagotovo. Imam nekaj kilometrine iz tujine. Od starejših fantov sem se marsikaj naučil, vem, kako so oni delali v reprezentanci. Robert (Sabolič, soigralec pri Beljaku, op. p.) mi veliko pomaga, ogromno mi je dal v teh dveh letih. Veliko sem se naučil od njega. Želim si, da bo vztrajal v izbrani vrsti, sva zelo dobra prijatelja. Takšen kot je bil on od mene bi si želel biti sam do teh mlajših.
V tej sezoni reprezentanco čakata dva večja izziva – najprej svetovno prvenstvo divizije I v Bolzanu, nato olimpijske kvalifikacije v Aalborgu. Kako jih pričakuješ ob napovedani pomladitvi, ko morda rezultati ne bodo v ospredju?
Ja … (razmislek). Vsi fantje, ki se bomo zbrali … Nihče ne bo šel tja z belo zastavo. Pa če bo rezultat na prvem mestu ali ne. Zagotovo bomo željni preboja nazaj v elito, saj bomo vsi dali vse za ta dres in za ta grb. Kjerkoli in kadarkoli smo bili, smo igrali na rezultat. Na zmago. Je pa dobro za slovenski hokej, da se čim prej vpelje te mlade hokejiste, saj saboličev, tičarjev … kmalu ne bo več zraven. Verjetno je prav, da so ti fantje stopili malce nazaj, v ospredje pa pridejo novi fantje. Da se ta prehod generacij uredi, dokler ne bo prepozno.
Ampak ja – v Bolzano moramo ne glede na nasprotnike iti z željo po vrnitvi med elito. Ko pogledam slovenska imena, bo ekipa ne glede na zasedbo, ki bo tam, dobra. Če stopimo skupaj z dobrim trenerjem, se nimamo kaj bati, da ne bi osvojili vsaj drugega mesta. Olimpijske kvalifikacije pa so malce drugačne – na papirju veliko boljši nasprotniki. Ampak tako daleč naprej še ni treba gledati. Korak za korakom. Da se mladi čim bolj dokažejo, enako pa tudi mi. Tudi sam še nisem star (smeh). Rezultat je, vsaj med nami fanti, vedno zelo pomemben.
Prva priložnost za dokazovanje pa že turnir v Budimpešti ta konec tedna.
Ja, nasprotniki so zelo podobni, kot bodo v Bolzanu. Lahko se pripravimo na tisto prvenstvo, kako bo vse skupaj izgledalo. Naj bo ta teden start v nov začetek slovenskega hokeja.
Spored tekem v Budimpešti:
Četrtek, 9. november:
15.00 Slovenija – Italija
18.30 Ukrajina – MadžarskaPetek, 10. november:
15.00 Slovenija – Ukrajina
18.30 Madžarska – ItalijaSobota, 11. november:
13.30 Italija – Ukrajina
17.00 Madžarska – Slovenija
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!