Za propadlo kandidaturo je v prvi vrsti kriva politika

Hokej 24. Maj. 202213:36 > 15:561 komentar
Delite:
Viktor Orban velja za velikega športnega navdušenca, ki v državo vabi številne športne dogodke. A hokeju je rekel ne. Foto: Guliverimage

V hokejskih krogih pri nas še vedno odmeva odločitev madžarske vlade, da skupni kandidaturi Slovenije in Madžarske za svetovno prvenstvo v hokeju 2023 ne prižge zelene luči. Kot poročajo mediji naših vzhodnih sosedov, je odločitev presenetljiva, a je predvsem v luči vladne madžarske zunanje politike.

“V preteklih tednih smo naredili res veliko dela, da bi spisali športno zgodovino in na Madžarskem gostili enega največjih in najboljših hokejskih dogodkov vseh časov. Glede na odzive, ki smo jih imeli, so se možnosti skupne kandidature s Slovenijo izboljševale iz dneva v dan. A nam je zelo žal, da v tem kratkem času nismo uspeli prepričati madžarske vlade o koristih, ki bi jih država imela od prvenstva elite,” je po presenetljivi odločitvi dejal generalni sekretar Madžarske hokejske zveze Levente Sipos.

Spomnimo, Hokejska zveza Slovenije (HZS) in Madžarska hokejska zveza (MJSZ) sta ob koncu prvenstva divizije IA v Ljubljani pred dvema tednoma napovedali skupno kandidaturo za gostiteljstvo elite prihodnje leto. Ta je sicer po prvotnem načrtu pripadal Rusiji (Sankt Peterburgu), a ji ga je Mednarodna hokejska zveza (IIHF) v marcu zaradi vojaške invazije v Ukrajini odvzela.

Foto: Guliverimage

Janša rekel ja, Orban presenetil z ne

Slovenci in Madžari so stopili v stik in hitro pripravili vso potrebno dokumentacijo in na obisku v Ljubljani ter Budimpešti tudi že gostili delegacijo IIHF-a. A v tednu, ko se bo o gostitelju tudi odločalo (edina protikandidata sta Finska in Latvija, ki lahko v petek računata na podporo delegatov kongresa krovne zveze), se je zalomilo pri finančni podpori projekta.

V ponedeljek zvečer je v javnost prišla informacija, da madžarska vlada (za razliko od odhajajoče slovenske vlade pod vodstvom Janeza Janše) ni podprla projekta, zato skupna kandidatura odpade. S pomočjo prispevka z madžarskega portala Index.hu ugotavljamo, zakaj se je madžarski premier Viktor Orban skupaj z najbližjimi sodelavci odločil presenetljivo.

Hokejski zvezi obeh držav sta storili vse za uspešno kandidaturo, a brez podpore obeh vlad ni šlo. Foto: Aleš Fevžer

Vsi pogoji kljub manjku časa izpolnjeni, a …

Madžarska namreč v zadnjih letih na veliko vlaga v šport. Posledica tega je gostovanje globalno največjih športnih tekmovanj pri naših vzhodnih sosedih: od tekem skupinskega dela nogometnega evropskega prvenstva lani, letošnjega svetovnega prvenstva v rokometu, začetka kolesarskega Gira pred dobrima dvema tednoma …

Pomembno mesto ima med vsemi športi pri naših sosedih tudi hokej. Madžari so leta 2018 v Budimpešti že gostili prvenstvo divizije IA, a bili v naskoku na elito neuspešni. Njihov najboljši klub Fehervar je v pravkar končani sezoni v ligi ICE prvič nastopal v velikem finalu, z novo dvorano MVM Dome v Budimpešti pa so izpolnjeni še infrastrukturni pogoji. Da imajo ljudje tam radi hokej, pa so z množičnim romanjem v Ljubljano dokazali že v začetku letošnjega maja …

Odnosi z Rusijo so preveč pomembni

Čeprav bi se madžarskemu hokeju z uspešno kandidaturo ponudil zgodovinski mejnik, ko bi svoj tretji nastop med elito opravili pred zagotovo bučno domačo publiko, pa do tega ne bo prišlo. Čeprav je ideji širitve trgov naklonjen tudi predsednik IIHF-a Luc Tardiff, pa je Orban v zadnjem trenutku rekel ne.

Foto: Guliverimage

Po pisanju Index.hu je imel pri tej odločitvi veliko vlogo predvsem odnos na relaciji Budimpešta-Moskva. Da sta Orban in ruski predsednik Vladimir Putin v dobrih odnosih, ni nobena skrivnost, še več, madžarski premier svoje naklonjenosti ruskemu kolegu ni nikoli skrival.

Dodatni argument, da je zgodbo skupne kandidature pokopala prav proruska usmeritev Madžarov, pa daje tudi informacija, da bodo pri IIHF sankcije Rusije in Belorusije podaljšali tudi za prihodnje leto. Tako bi Orban Putinu ’ukradel’ prvenstvo njemu ljubega hokeja, kjer ruski hokejisti ne bi smeli nastopati. To pa je za prihodnje politične odnose – čeprav s športnega prizorišča – za Putina prevelik udarec, ki si ga Orban ne želi zadati.

Rakovec presenečen in razočaran

Na dogajanje se je za STA odzval tudi predsednik Hokejske zveze Slovenije Matjaž Rakovec. “Vse skupaj sem izvedel po elektronski pošti, tako da sem bil res negativno presenečen in razočaran. To je bila res velika priložnost za obe državi, da prideta do organizacije. To se zgodi samo enkrat v življenju. Dogajanje lahko le obžalujemo,” je uvodoma povedal Rakovec.

Presenetilo ga je predvsem to, da HZS ni prva izvedela o nameri nesojenih soorganizatorjev SP. “Njihova predstavnica v svetu IIHF Zsuzsanna Kolbenheyer je o tem prav tako izvedela prek elektronske pošte, kar je neprofesionalno. Oni imajo svojega predstavnika v svetu, Slovenija ga nima. Mislim da bi morali najprej obvestiti njo. Čudno je predvsem to, govoril sem namreč z enim od Avstrijcev, da je prva izvedela avstrijska tiskovna agencija. Zakaj? Ne vem,” je bil začuden prvi mož HZS.

Foto: Aleš Fevžer

Dejal je, da se bo na Finskem dobil z določenimi ljudmi, potem ko se mu na Madžarskem še nihče ni oglasil ob številnih telefonskih klicih. “Nisem še govoril z madžarsko zvezo ali z njenim predsednikom. Grem pa na Finsko, kjer se bom pozanimal o ozadju tega dogajanja. Trenutno kaj več ne morem komentirati, to bom lahko storil po prihodu s Finske,” je dodal Rakovec.

Čudi ga tudi to, da so na Madžarskem oblasti v večini primerov naklonjene organizaciji velikih tekmovanj, obenem pa je bilo za SP v hokeju obljubljenih 15 milijonov evrov sredstev. Vsaj tako so dejali njemu, je še dodal v pogovoru za STA.

Dejal je, da stroški v Sloveniji seveda ne bi bili tako visoki, hitro pa je ovrgel možnost, da bi Slovenija lahko karkoli storila v smeri, da bi sama organizirala SP elite. “Ne, nikakor. Mi potrebujemo dvorano z najmanj 15.000 gledalci, ki pa je nimamo.”

Rakovec je za konec dejal, da bodo javnost po kongresu IIHF, ki bo v teh dneh v Tampereju, pravočasno obvestili o morebitnih podrobnostih madžarskega odstopa od kandidature.

 

IIHF potrdila Finsko in Latvijo kot edini kandidatki za SP

Kot je danes na spletni strani sporočila Mednarodna hokejska zveza (IIHF), sta Finska in Latvija oddali vlogo za izvedbo skupnega prvenstva leta 2023 in sta na ta način ostali edini kandidatki, saj sta se Slovenija in Madžarska umaknili iz boja za izvedbo SP.

Finska in Latvija sta v kandidaturi ponudili dve znani prizorišči, Tampere, kjer prvenstvo sicer poteka že letos, ter Rigo. Finci bodo imeli dvorano za 11.600 navijačev, Latvijci z Areno Riga za 9500. V Rigi so sicer SP izvedli že v letih 2006 in 2021.

Prireditelja prvenstva bo formalno potrdil kongres IIHF predvidoma v petek, potem ko se bo svet zveze še uradno seznanil z odpovedjo SP v Rusiji.

Komentari

Vaš komentar