Danes že vsak igra nogomet, je dobro izrabljena mantra, ki vse manj drži, globlje, kot se spustimo v zgodovino nogometa. Če je dandanes najpomembnejša postranska stvar na svetu res že v vsakem kotičku našega planeta, je bilo pred desetletji drugače. In če se zdaj na zelenicah dogajajo presenečenja in senzacije, so se v preteklosti manjši čudeži. Spomnimo se nekaj največjih.

Spored in rezultati svetovnega prvenstva: Katar 2022

Katar 2022

17. Dec 2022 1

Katar 2022

17. Dec 2022 1

Selektor Nizozemske podprl navijače, ki bojkotirajo SP

Katar 2022

16. Nov 2022 0

Katar 2022

16. Nov 2022 0

V skoraj stoletni zgodovini svetovnih prvenstev, od Urugvaja 1930 do Rusije 2018, je okroglo usnje poskrbelo za številne zmage Davidov na Goljati in druga tovrstna presenečenja. Na velike senzacije niso bili imuni niti aktualni svetovni prvaki in to že na otvoritvenih obračunih mundiala. Niti domačini, ko v ključni fazi tekmovanja iz mreže poberejo toliko žog, da jih v postelji pred spanjem štejejo še danes, s to razliko, da jim ne pomaga zaspati, temveč jih drži pokonci. Po kronološkem vrstnem redu smo izpostavili deset največjih šokov, kar so jih doživele nogometne zelenice na preteklih 21 svetovnih prvenstvih.

1. Anglija – ZDA 0:1, Brazilija 1950

Samooklicani izumitelji nogometa Angleži so prvič na mundialu zaigrali šele v četrti izvedbi, leta 1950 v Braziliji in svoje nastope pričeli tako, kot se jih ugled drži še danes – z razočaranjem.

Angleška izbrana vrsta je na prvo svetovno prvenstvo po drugi svetovni vojni prišla s številnimi takrat uveljavljenimi nogometaši, kot so Alf Ramsey, Tom Finney in Billy Wright ter sodila med favorite za naslov. Po zmagi v uvodnem krogu proti Čilu bi morali, če so želeli upati na napredovanje iz skupine, v drugem ugnati še reprezentanco ZDA, sestavljeno iz kopice amaterskih nogometašev, med katerimi so bili pomivalec posode, pismonoša in učitelj, ki so se na prvenstvo z ladjo odpravili po enem dnevu skupnih treningov. Gol za zmago ZDA z 1:0 je z glavo dosegel Joe Gaetjens v 38. minuti tekme in zapečatil usodo velike nogometne države.

Posledice: Obe reprezentanci sta naposled izpadli, napredovala je Španija in se uvrstila v sklepni del štirih zmagovalcev predtekmovalnih skupin. Gaetjens, ki je vse tri nastope za ZDA vpisal na SP 1950, sicer ni spisal omembe vredne kariere. V nepojasnjenih okoliščinah je tragično preminil na domačem Haitiju pri komaj 40 letih starosti.

2. Brazilija – Urugvaj 1:2, Brazilija 1950

Na istem prvenstvu so za enega največjih presenečenj v zgodovini poskrbeli Urugvajci, ki so na odločilni tekmi z 2:1 porazili domačine. Brazilci so v organizacijo vložili ogromno truda in energije, zgradili še danes znamenito Maracano, veljali za prve favorite in na prvenstvu mleli vse pred seboj. A le do zadnje stopničke.

V prvih štirih tekmah je Selecao dosegel kar 21 golov, nato v sklepnem skupinskem delu štirih reprezentanc s 6:1 odpravil Španijo ter s 7:1 še Švedsko. Proti Urugvaju so Brazilci potrebovali zgolj neodločen izid. V medijih so že pred zadnjim obračunom svoje nogometaše razglašali za svetovne prvake. Zgodilo se je nemogoče. 16. julija 1950 je za tekmo SP še danes rekordnih 200 tisoč navijačev doživelo katastrofo. Ali kot se je slikovito izrazil brazilski novinar Nelson Rodrigues, Riu de Janeiru se je zgodila Hirošima. Zmagoviti gol, s katerim je dokončal preobrat Urugvaja za drugi naslov, je 11 minut pred koncem dosegel Alcides Ghiggia.

Posledice: V Braziliji so po porazu poročali o smrtnih žrtvah. Dva navijača naj bi še na stadionu storila samomor. Tretji se je poslovil za posledicami srčne kapi. “Samo trije ljudje so utišali Maracano: Frank Sinatra, papež in jaz,” so pozneje odmevale besede junaka Ghiggie.

3. Zahodna Nemčija – Madžarska 3:2, Švica 1954

Preobrat Zahodnih Nemcev proti takratnemu nogometnemu stroju, ki je postal znan po vzdevku “čudež v Bernu.” Najverjetneje ste za to zgodovinsko senzacijo že slišali, morda vam je manj znano, zakaj je tako odmevala. Nemci takrat še zdaleč niso veljali za nogometno velesilo, medtem ko madžarska selekcija izpred skoraj 60 let še danes velja za eno najmočnejših v zgodovini. To so v zgodnjih fazah prvenstva potrdili tudi z zmago proti Zahodni Nemčiji, ki so jo uničili s kar 8:3.

Velika Madžarska je na krilih prvega pravega svetovnega nogometnega zvezdnika Ferenca Puškaša pričakovano prišla vse do finala, kjer so jih nekoliko presenetljivo znova pričakali Zahodni Nemci. V prvem polčasu je vse potekalo po pričakovanem scenariju. Madžari so povedli z 2:0 in bili na poti proti svetovnemu naslovu. V drugem delu se jim je zgodil kolaps, nasprotnik je hitro izid poravnal, v 84. minuti pa je za popoln preobrat in zlomljena madžarska srca poskrbel Helmut Rahn.

Posledice: Madžarska fantastične zasedbe ni izkoristila za lovoriko, po drugem mestu leta 1938 je znova padla na zadnji stopnički prvenstva. Počasi je sledil zaton madžarskega nogometa, vzhodni sosedi Slovenije pa se na mundial niso uvrstili vse od leta 1986.

4. Severna Koreja – Italija 1:0, Anglija 1966

Leta 1966 je bilo veliko presenečenje že zgolj sodelovanje Severne Koreje, saj jim Angleži v času hladne vojne sprva niso želeli izdati vizumov za vstop. Naposled so le uspeli debitirati na mundialu in začeli s porazom proti Sovjetski zvezi. Sledila je točka proti Čilu, ki jim je v zadnjem krogu ponujala celo preboj v četrtfinale, a le ob zmagi proti veliki Italiji, kar se je zdela misija nemogoče. Sledila je senzacija. Desetnik v severnokorejski vojski Pak Doo-Ik je dosegel edini gol na tekmi, ki je Italijo poslal domov in Severno Korejo v četrtfinale.

Posledice: Ta tekma velja za eno največjih presenečenj v zgodovini svetovnih prvenstev, originalna vstopnica za obračun je danes razstavljena v Fifinem nogometnem muzeju. Severna Koreja je v četrtfinalu skoraj presenetila še Portugalce. Vodili so že s 3:0, a naposled izpadli z izidom 3:5!

5. Vzhodna Nemčija – Zahodna Nemčija 1:0, Zahodna Nemčija 1974

Zahodna Nemčija se je 20 let po čudežu v Bernu znašla na drugi strani senzacije in to na domačih tleh, a za razliko od preostalih devetih presenečenj, ki smo jih našteli v članku, ima ta za poraženca srečen konec. Vzhodna Nemčija je debitirala na mundialu, medtem ko so zahodni tekmeci veljali za težkokategornike ter lovili drugi naslov. Zmago z edinim golom na tekmi je Vzhodni Nemčiji zagotovil Jurgen Sparwasser, natančen je bil v 77. minuti.

Posledice: Obe moštvi sta napredovali iz skupine. Zahodni Nemci so po porazu nanizali štiri zaporedne zmage, vključno z 2:1 proti Nizozemski v finalu, ki ga je gostil olimpijski stadion v Münchnu. Poraz na uvodu je bil pozabljen. Vzhodna Nemčija pa nikdar ni več zaigrala na mundialu.

6. Argentina – Kamerun 0:1, Italija 1990

Na SP, ki ga je leta 1990 gostila Italija, so kot favoriti in branilci naslova prišli Argentinci, na čelu s “čarovnikom”, ki se je na Apeninskem polotoku počutil kot doma, Diegom Armandom Maradono. Začetek je bil, vsaj na papirju, enostaven. Debitanti iz Kameruna, o katerih se ni vedelo veliko, seveda z izjemo veterana Rogerja Mille. Največja senzacija na SP 1990 se je odvila že na otvoritveni tekmi. Na San Siru v Milanu se je pričakoval šov “božje roke,” a se je Kamerun odlično zoperstavil uglednemu tekmecu in sredi drugega polčasa preko Francoisa Omama-Biyika skalpiral gavče.

Posledice: Kamerun je naposled osvojil celo prvo mesto v skupini in izpadel šele v četrtfinalu, kjer ga je porazila Anglija. Omam-Biyik je imel po prvenstvu uspešno kariero v Franciji in Italiji. Argentina se je pobrala in prebila vse do finala, kjer ji je mero vzela Zahodna Nemčija.

7. Francija – Senegal 0:1, Južna Koreja in Japonska 2002

Naslednji v nizu branilcev naslova, ki so močno razočarali na otvoritveni tekmi, so bili Francozi leta 2002, a utrpeli tudi precej težje posledice. Obračun med Francijo in Senegalom je imel zelo močno zgodbo. Šlo je za dvoboj zvezdnikov proti manj znanim, svetovnih prvakov proti debitantom in nekdanjih osvajalcev proti svoji nekdanji koloniji. Senegalska obramba je povsem zajezila atomski napad Francije. Na drugi strani sta blestela El Hadji Diouf in z golom za minimalno zmago Papa Bouba Diop.

Posledice: Francija se po porazu ni več pobrala in se poslovila že po skupinskem delu. Postala je šele druga reprezentanca, ki je kot branilec naslova izpadla že po uvodnem delu tekmovanja. Prva je bila Brazilija leta 1966. Senegal pa je po Kamerunu postal šele druga afriška država, ki se je prebila vsaj do četrtfinala.

8. Južna Koreja – Italija 2:1, Južna Koreja in Japonska 2002

Za drugo ogromno senzacijo na SP 2002 so poskrbeli domačini. Južnokorejci so začeli pravljico pisati že v skupinskem delu, ko so v konkurenci z ZDA, Portugalsko in Poljsko osvojili prvo mesto. Kljub temu nihče ni predvidel tega, kar je sledilo.

V osmini finala so jim nasproti namreč stali svetovni zvezdniki Gianluigi Buffon, Paolo Maldini, Francesco Totti, Alessandro Del Piero, Christian Vieri in še bi lahko naštevali, ki so z golom slednjega že v zgodnji fazi tekme tudi povedli. Zdelo se je, da je vse odločeno, ko je v zaključku sledila drama, po kateri bi lahko posneli film. Fanatični domačini so v 88. minuti z golom Seola Ki-Hyeona izid poravnali, globoko v podaljšku pa z zlatim golom Ahne Jung-Hwana Italijane poslali domov.

Posledice: Južna Koreja je nato še skoraj bolj senzacionalno izločila tudi Španijo in se prebila vse do polfinala ter turnir sklenila na 4. mestu. Italijani so razloge za poraz iskali v zaroti domačinov, selektor Giovanni Trapattoni je Fifo obtožil, da je sodnikom naročila, naj pomagajo Korejcem. Klop Italije je zapustil šele po novem debaklu na EP 2004.

9. Nemčija – Brazilija 7:1, Brazilija 2014

Tekma, ki je morda med vsemi naštetimi, seveda tudi zaradi njene mladosti, še najbolj sveža v spominu številnih današnjih nogometnih navdušencev. Le kdo se ne spomni polfinala svetovnega prvenstva v Braziliji, ko so Nemci uprizorili eno najbolj neusmiljenih izživljanj nad domačini v zgodovini mundialov. Poskus Brazilije, da popravi zapravljeno pred 64 leti, ko so prvič gostili svetovno prvenstvo, se je povsem izjalovil. Še več, še ne povsem pozabljena bolečina Brazilcev iz leta 1950 se je tako v celoti vrnila.

Vsega je bilo konec po zgolj 30 minutah nogometa. Thomas Müller 11., Miroslav Klose 23., Toni Kroos 24. in 26. ter Sami Khedira 29. minuta za petardo v mreži Selecaa. Nemci niso pokazali usmiljenja, objokani navijači so se morali v drugem polčasu še dvakrat obrniti stran, ko je obakrat natančno meril še Andre Schürrle za vodstvo s pravljičnih 7:0, medtem ko je Oscar v 90. minuti dodal le tolažilni zadetek “agoniji na Mineirau,” kot so tekmo poimenovali brazilski mediji.

Posledice: Zmaga s 7:1 je najvišja v zgodovini polfinalnih in finalnih dvobojev na svetovnih prvenstvih. Prav tako je to najvišji poraz domačina. Brazilski selektor Luiz Felipe Scolari je dejal, da je bil to “najhujši poraz brazilske reprezentance doslej” in sprejel vso odgovornost ter po turnirju odstopil. Nemci so v finalu z 1:0 po podaljšku ugnali Argentino in osvojili četrti svetovni naslov.

10. Južna Koreja – Nemčija 2:0, Rusija 2018

Kar je leta 2002 uspelo Franciji, je 16 let pozneje, na zadnjem svetovnem prvenstvu, tudi Nemčiji. Po legendarni zmagi nad Brazilijo v polfinalu in Argentino v finalu, so Nemci štiri leta pozneje v Rusijo prišli s statusom branilca naslova in klavrno končali že po skupinskem delu. Usodo so imeli v zadnjem skupinskem krogu še v svojih rokah, a si privoščili zgodovinski spodrsljaj.

Južna Koreja je igrala le še za ponos, saj je ostala že praktično brez možnosti za napredovanje. Nemci so potrebovali zmago in šli v zaključku na juriš, saj je bil izid še vedno začetnih 0:0. Sledila sta dva udarca, v 94. minuti je zadel Kim Young-gwon in v 96. še Son Heung-min ter štirikratne svetovne prvake poslala domov.

Posledice: Prvič po letu 1938 Nemčija ni uspela napredovati v drug del tekmovanja, prav tako je šlo za njen prvi poraz proti azijski državi na tekmi svetovnega prvenstva. Joachim Löw se je na klopi kljub temu zadržal vse do leta 2021.