Ko se je Primož Roglič leta 2016 kot popoln kolesarski novinec pridružil Jumbo Vismi (takrat še LottoNL-Jumbo), je bila ta nizozemska ekipa z novim sponzorskim imenom še povsem na začetku svoje poti. Tudi s pomočjo Zasavca je prerasla v eno najboljših moštev v svetovni seriji, svojo prevlado na letošnji Dirki po Franciji pa bo jutri v Parizu kronala z rumeno, zeleno in pikčasto majico.

Nič od zasuka, Jumbo Visma z dvojno zmago potrdila slavje

Kolesarstvo

23. Jul 2022 0

Kolesarstvo

23. Jul 2022 0

Pogačar: Bitka z Jonasom je bila nekaj posebnega

Kolesarstvo

23. Jul 2022 0

Kolesarstvo

23. Jul 2022 0

Nizozemsko kolesarsko moštvo Jumbo Visma v osnovi obstaja že vse od leta 1984, ko je nastopala še pod imenom Kwantum-Decosol. Po številnih spremembah naziva pa tudi dopinških škandalih, ki so ekipo zaznamovale sploh v času sponzorstva Rabobanka (1996-2012), so se Nizozemci znašli v težavah. Leta 2013 so tekmovali brez glavnega sponzorja, zato so nosili ime Blanco. Po enoletnem preizkusu s podjetjem Belkin (2014) pa sta v kolesarstvo vstopila nizozemska loterija (Lotto) in tamkajšnja veriga supermarketov Jumbo.

Velike spremembe priložnost za Rogliča

Na poti velikih sprememb so v tem moštvu popolnoma zamenjali celotno garnituro vodstva, tudi pri kolesarjih pa so ponujali priložnost tistim neznanim. Veliko so tvegali z nekdanjim smučarskim skakalcem, ki pa je prestop v svetovno serijo hitro poplačal. Primož Roglič je že na svojem prvem Giru (2016) dobil kronometer in pokazal, kam bo šla smer ekipe.

Navzgor. Roglič je s svojimi predstavami hote ali nehote od svojega moštva zahteval še več in še bolje. Leta 2017 je priložnost dobil še na Dirki po Franciji in tudi tam – v velikem slogu – dobil kraljevsko etapo. Pokazal je, da je kolesar za nekaj več, česar so se zavedali tudi pri Jumbo Vismi (takrat še LottoNL-Jumbu).

Z rezultati je rasla tudi ekipa

Leto zatem so ga namreč na francoske ceste poslali v boj za čim višjo uvrstitev v skupnem seštevku. Primož je bil v Parizu na pragu stopničk, njegova ekipa pa se je takrat šele zares učila, kako drugače je dirkati na generalno razvrstitev. In kako pomembna je v tem primeru moč ekipe.

Leta 2019 si je Zasavec za cilj označil Dirko po Italiji, kjer pa sta ga po začetni nošnji rožnate majice zdelali poškodba in bolezen. A bolj kot težave glavnega kolesarja v črno-rumenem moštvu je do izraza prišla neizkušenost njegovega moštva. Postanek za malo potrebo enega od vodilnih mož v spremljevalnem moštvu je prišel v najbolj nepravem trenutku – ko je Primož potreboval tehnično podporo.

Tour jim zaenkrat ni prinesel veliko veselja

Kljub vsemu naštetemu je aktualni olimpijski prvak v kronometru maja 2019 v Veroni stopil na najnižjo stopničko zmagovalnega odra in postal prvi Slovenec na tritedenskih dirkah, ki mu je to uspelo. Popravni izpit je njemu in Jumbu uspel na jesenski Dirki po Španiji, kjer je prišel do velike zmage. Tudi za Jumbo Vismo prve na Grand Tourih.

Če do takrat komu v ekipi ’čebel’ ni bilo jasno, kakšnega kolesarja imajo v svojih vrstah, pa si po zmagi na Vuelti ni več mogel zatiskati oči. To se je poznalo tudi pri kadrovanju, Jumbo je namreč poimensko – vsaj na papirju – postal ena najmočnejših ekip v karavani.

S takim statusom so Nizozemci z Rogličem na čelu vstopili tudi na Dirko po Franciji 2020. Zdelo se je, da so na poti do rumene majice v Parizu storili vse prav, a zadnjo besedo je imel Tadej Pogačar. Rogličeva ekipa takrat komaj 21-letnika ni jemala kot prave konkurence, mu v eni izmed etap pustila v beg, vse skupaj pa se jim je maščevalo na zadnjem kronometru na La Planche des Belles Filles, ko je Pogačarju uspel neverjeten preobrat.

Najboljši v Španiji, a sanje so bile francoske

Razočaranje Rogliča in njegovih moštvenih kolegov je bilo veliko, priložnost za celjenje ran pa se je znova ponudila na Vuelti. To jim je še enkrat uspelo, pa čeprav je vse do zadnjega klanca na predzadnji etapi grozil Richard Carapaz.

Kljub dvojnemu slavju na španskih cestah so vsi v ekipi sanjali predvsem rumeno. Roglič je tudi na lanski Tour prišel v krogu ožjih favoritov, a je bližnji stik s Sonnyjem Colbrellijem v 3. etapi (znova) razblinil upanje. Ekipa je ostala brez kapetana, prvič pa je priložnost za dirkanje na skupno razvrstitev (a brez pritiska) dobil Danec Jonas Vingegaard. Izkazal se je za najresnejšega konkurenta zmagovalcu Pogačarju, pa čeprav je za njim na drugem mestu na koncu zaostal 5:20.

Še nevidena taktika ni vzbujala upanja

Toda Jumbo Visma je po trojih stopničkah v Parizu (Steven Kruijswijk 3./2019, Primož Roglič 2./2020, Jonas Vingegaard/2021) želela več. Želela je zmago v Parizu in zato se je na 109. Dirko po Franciji odpravila s tvegano in nepričakovano taktiko.

Za kapetana je postavila tako Rogliča (ki je vmes še tretjič slavil na Vuelti in postal olimpijski prvak v kronometru) kot Vingegaarda, dansko-slovenski dvojec pa je svojo moč pokazal na ogrevanju Po Dofineji. Zraven je priložnost z visokoletečimi cilji v boju za zeleno majico dobil še Wout van Aert.

Že četrti dan prikazali premoč

“Bitka na dveh področjih se glede na zgodovino moštva ne bo dobro izšla,” bi lahko povzeli mnenje številnih kolesarskih strokovnjakov pred začetkom letošnjega Toura. “Izteklo se je dobro, a to je bila slaba taktika,” je še po četrti etapi, ko je Rogličevo moštvo za mnoge nepotrebno razmetavalo z močmi, za Sportklub v rubriki Čez balanco dejal Jani Brajkovič.

Največji šok so Nizozemci doživeli naslednji dan na kockah, ko je imel najprej z verigo težave Vingegaard. Ob zmešnjavi in lovljenju pa je padel še Roglič in ekipa ga je ’pozabila’ v ozadju. S tem so se zamerili številnim ljubiteljem kolesarstva (sploh slovenskim), a kot se je izkazalo pozneje, je bila ta odločitev pravilna.

Tveganje se je izšlo

Poškodbe 32-letnika so bile prehude, da bi lahko prišel do Pariza, Vingegaard pa se je na klancih izkazal za najboljšega kolesarja dirke. Danec bo jutri izpolnil dolgoletne moštvene sanje, ko bo v rumenem zapeljal na Elizejske poljane. Za povrh bo na odru v središču francoske prestolnice prejel še pikčasto majico, v zeleno oblečen pa bo Francijo zapuščal Wout van Aert. Jumbo Visma pa se od Toura 2022 poslavlja vsaj s šestimi etapnimi zmagami (tri Van Aert, dve Vingegaard, ena Christophe Laporte) in popolno nadvlado nad konkurenco, ki so jo z dvojno zmago potrdili tudi na današnjem kronometru. 

Za vse našteto ima tako posredno kot neposredno veliko zaslug prav slovenski šampion. Bil je zraven pri razvoju ekipe iz obstranske do najboljše v karavani, velikokrat je celo kazal smer. Veliko pa je dal tudi v letošnjih bojih na cesti – izjemen je bil sploh prispevek v ključni 11. etapi s ciljem na Granon – pa čeprav njegove poškodbe niso bile nedolžne. Zato je ta rumena majica vsaj malo, če ne zelo tudi Primoževa.