Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Prva tritedenska kolesarska dirka je tik pred vrati. Težko pričakovana dirka po Italiji, na kateri se bo v lov na rožnato majico podalo 176 kolesarjev, je glavni cilj sezone tudi za Slovenca Primoža Rogliča. Zasavec bo skušal v slovensko zbirko dodati še zadnji manjkajoči grand tour.
Čas je za nov vrhunec kolesarske sezone. Po enodnevnih klasikah in večdnevnih preizkušnjah, na katerih sta blestela Tadej Pogačar in Primož Roglič, se bo jutri s kronometrom južno od Pescare začela 106. izvedba Gira – dirke po Italiji. Nanjo se z visokimi apetiti kot eden glavnih favoritov podaja prav Roglič, glavna ovira na poti do čislane rožnate majice 28. maja v Rimu pa bo predvsem aktualni svetovni prvak, Belgijec Remco Evenepoel.
1. Kdaj, kje, kako
Dirka po Italiji 2022 se bo torej začela jutri, 6. maja v pokrajini Abruci v središču Apeninskega polotoka, kjer bodo potekale prve tri etape. Zaključek bo 28. maja s sprintersko parado šampionov v Rimu (v načrtih za zadnjo etapo je bil tudi Trst), v vmesnih treh tednih (prosta bosta ponedeljka 15. in 22. maja) pa kolesarje čaka 3489,2 kilometra vrtenja pedal, skupno pa kar 51.400 višinskih metrov.
Za razliko od lanskih dveh let italijanska pentlja v letošnji izvedbi ne bo obiskala Slovenije. Edina tuja država, v kateri bodo kolesarji nastopali, bo tako Švica, ki bo s Crans Montano in Sierrejem gostila zaključek 13. oziroma začetek 14. etape. Bo pa karavana vseeno nastopila zelo blizu slovenske meje, zaključni kronometer v predzadnji etapi bo potekal od Trbiža do Svetih Višarij, le streljaj stran od severozahoda naše države.
2. Trasa
Prav vožnja na čas bo ena od ključnih prvin letošnjega Gira. Že začetek bo kronometrski, ko kolesarje čaka bolj kot ne ravninska ura resnice južno od Pescare v dolžini 19,6 kilometra. Na drugem kronometru ob koncu prvega tedna (14. maja, tik pred prvim prostim dnevom) bodo tekmovalci s ciljem v Ceseni na posebnem kolesu preživeli 35 kilometrov. Če obe preizkušnji morda še ne bosta odločilni v boju za končno slavje, pa to težko trdimo za omenjeno, 18,6-kilometrsko gorsko vožnjo na čas od Trbiža do Višarij. Po dobrih 10 kilometrih od Trbiža se namreč že začne peklenski vzpon. Ta je dolg 7,3 kilometra in ima povprečni naklon 12,1 odstotka. Na njem bodo kolesarji v kratkem času premagali 889 višinskih metrov, pravi spektakel pa gre pričakovati tudi ob cestah, kjer bo zagotovo veliko slovenskih navijačev.
Skupno bo torej na sporedu kar 73,2 kilometra kronometra, kar je bil eden od razlogov, da se je Roglič – aktualni olimpijski prvak v tej disciplini, namesto za Francijo letos odločil za Italijo. Z oznako ravninske so označene le tri etape (1., 17. in 21.), pet je hribovitih, deset pa gorskih (od tega štiri manj zahtevne, pet pa z zaključnim vzponom).
3. Ekipe
Tako kot na vseh tritedenskih dirkah v zadnjem obdobju bo na sobotnem startu 22 ekip. 18 jih prihaja iz serije svetovne serije, štiri pa iz razreda ProTour. Vsako moštvo ima pravico nastopa z osmimi kolesarji, kar pomeni, da bo (vsaj na začetku) nastopalo 176 tekmovalcev.
Celotna startna vrsta:
4. Slovenci
In med njimi bosta dva Slovenca. Oba bosta branila barve Jumbo-Visme. Kot kapetan Nizozemcev bo na svoji tretji dirki po Italiji v karieri nastopal Primož Roglič (startna številka 141). Leta 2016 je pri zahodnih sosedih debitiral na največjem odru in svoje šefe ter svetovno javnost osupnil z zmago na kronometrski 9. etapi. Tri leta pozneje se je vrnil kot eden glavnih favoritov, a po smoli in zdravstvenih težavah ter dvoboju z Vincenzom Nibalijem moral premoč poleg Italijanu priznati še končnemu zmagovalcu Richardu Carapazu. Skupno je pri treh etapnih zmagah.
Še več izkušenj z italijanskimi cestami pa ima Jan Tratnik (startna številka 148). Za prišleka v ekipi ’čebel’ bo to že peti nastop na Giru. Ker nikoli ni dirkal na skupno uvrstitev, je najvišje končal leta 2020, ko je bil 62. Istega leta je osvojil tudi etapno zmago, ko je bil najboljši po razgibanem dnevu s ciljem v San Danieleju v Furlaniji-Julijski Krajini.
5. Zgodovina/večkratni zmagovalci
Rogličevo tretje mesto je tudi najboljša slovenska uvrstitev na dirki, kjer imajo naši kolesarji do zdaj skupno osem etapnih zmag. Ob treh Rogličevih je dve prispeval še Jan Polanc (2015 in 2017), ki je leta 2019 dva dni nosil tudi rožnato majico. Po enkrat pa sta do dnevnega slavja poleg Tratnika prišla še Luka Mezgec (2014) in Matej Mohorič (2018). Brez je zaenkrat še številka ena svetovne lestvice Tadej Pogačar, ki pa na svoj krstni nastop še čaka.
Na vrhu večne lestvice so trije, ki so na Giru skupno zmagali po petkrat. Dva sta domačina – Alfredo Binda je blestel v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, Fausto Coppi pa v 40. in 50. letih. Zraven je še Belgijec Eddy Merckx, ki je pet zmag nabral v sedmih letih (1968-1974). Sledi peterica kolesarjev s po tremi zmagami in 14 takšnih s po dvema. Od najboljših v zadnjem obdobju so več kot enkrat slavili le Ivan Basso, Alberto Contador in Vincenzo Nibali.
Slovenske etapne zmage na tritedenskih dirkah:
dirka po Italiji (8):
3 zmage: Primož Roglič
2 zmagi: Jan Polanc
1 zmaga: Luka Mezgec, Matej Mohorič, Jan Tratnikdirka po Franciji (14):
9 zmag: Tadej Pogačar
3 zmage: Primož Roglič
2 zmagi: Matej Mohoričdirka po Španiji (15):
10 zmag: Primož Roglič
3 zmage: Tadej Pogačar
1 zmaga: Matej Mohorič, Borut Božič
6. Denarne nagrade
Denarni sklad za letošnjo izvedbo znaša milijon in 500 tisoč evrov. Največji delež pogače bo seveda pripadel končnemu zmagovalcu, ki bo dobil 265 tisoč evrov (drugi 133 tisoč in tretji 68 tisoč evrov), a v kolesarstvu velja nepisano pravilo, da se ta sredstva delijo znotraj ekipe. V posamezni etapi je finančno nagrajenih najboljših 20 kolesarjev, pri čemer je najvišja dnevna nagrada 11.010 evrov, nosilec rožnate majice pa vsak dan prejme še dva tisočaka.
Malce manj je vredna ciklamna majica (dnevno 750 evrov za nosilca, ob koncu zmagovalec prejme 10.000 evrov), a enako kot skupni seštevek mladih kolesarjev do 26 let. Polovico manj pa prejme najboljši kolesar v seštevku gorskih ciljev (pet tisoč evrov).
7. Majice
Seveda je treba začeti z rožnato majico ali Maglio Roso, ki pripada najboljšemu v skupnem seštevku. Prvič je bila podeljena leta 1931, barvo pa je dobila po glavnem organizatorju dirke v začetkih – časniku Gazzetta dello Sport.
Najboljšemu po točkah, največkrat specialistu za sprinte, pripada ciklamna (vijolična majica) ali Maglio Ciclamino.
Najboljši hribolazec, torej največkrat nagrajeni na gorskih ciljih, prejme modro majico (Maglio Azzurro), najvišje uvrščeni v skupnem seštevku, ki ima 26 let ali manj, pa prejme tradicionalno belo majico (Maglio Bianco).
8. Favoriti
Omenjali smo že, da Primož Roglič sodi v najožji krog favoritov za končno zmago. Tja poznavalci uvrščajo le še aktualnega svetovnega prvaka, lanskega zmagovalca Vuelte in zmagovalca zadnjih dveh izvedb spomenika Liege-Bastogne-Liege Remca Evenepoela. Mladi Belgijec je lani na dirki po Španiji prvič zmagal na tritedenski dirki, a vprašanje, kako bi se končalo, če Roglič v 16. etapi ne bi padel in odstopil. Vsaj delno maščevanje je Slovencu uspelo na letošnji dirki po Kataloniji, ko je tekmeca po sedmih dneh izenačenega dirkanja ločilo pičlih šest sekund v prid Zasavca.
Iz druge vrste bodo napadali Geraint Thomas in Tao Geoghegan Hart (oba Ineos Grenadiers), Joao Almeida (UAE Emirates), Jack Haig in Damiano Caruso (oba Bahrain Victorious), Aleksandr Vlasov (Bora Hansgrohe), Thibaut Pinot (Groupama FDJ) … Zaradi okužbe s koronavirusom bo dirko prisilno izpustil domači up Giulio Ciccone (Trek Segafredo), na startu pa ne bo niti lanskega zmagovalca Jaia Hindleyja, ki mu trasa zaradi veliko kronometra ne ustreza in se bo raje preizkusil na dirki po Franciji.
9. Ključni dnevi
Trasi letošnjega Gira smo že namenili nekaj besed, a vseeno še enkrat izpostavimo ključne etape. Nikakor ne gre zamuditi vseh treh kronometrov (6., 14. in 27. maja), v skupinskih bojih pa bo prvič zares iskrivo že v četrti etapi, ko bo ciljni vzpon pri jezeru Laceno nad Salernom. V prvem tednu velja opozoriti še na sobotno (sedmo) etapo, ko kolesarje čaka zaključek na Gran Sasso d’Italia, masiv v Apeninih.
V drugem tednu po za začetek najprej tri hribovite etape, zaključek pa bo znova gorski. Predvsem brutalna bo 13. etapa, ki bo pred ciljem v smučarskem središču Crans Montana peljala še čez precej višja Col du Grand Saint-Bernard (2468 metrov nadmorske višine) in Corix de Coeur (2174 n.m.v.)
V tretjem tednu se bodo kolesarji od severozahoda Italije vse bolj približevali Sloveniji, a jih na poti čaka še kar nekaj ovir. V 16. etapi (23. maja) bo dan zahtevnih vzponov, katerih krona bo klanec na Monte Bondone nad Trentinom. Po dnevu premora z ravninsko etapo pa sledi še trojček najtežjih etap v Dolomitih. Prva bo imela cilj v Val di Zoldu, druga pa na Tre Cime di Lavaredo. Ta je označena tudi za kraljevsko etapo letošnjega Gira. In kot da to še ne bo dovolj naporno, sledi predzadnji dan še omenjeni kronometer na Višarje. In prav v bližini slovenske meje bo okronan končni junak in nosilec rožnate majice, ki jo bo naslednji dan moral le še varno pripeljati do cilja v Rimu.
Trase vseh 21 tras Gira 2023:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!