Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Ko si je dan pred začetkom dirke po Italiji ob trku z avtomobilom tako močno poškodoval koleno, da je bila za popolno okrevanje potrebna operacija, so mu zdravniki specialisti napovedali, da je sezone zanj konec. A Jan Tratnik je bil že v začetku maja odločen, da bo v tej sezoni še pomagal novim moštvenim sotekmovalcem pri Jumbo-Vismi. Napoved je izpolnil na Vuelti, kjer je pomagal spisati zgodovino, zdaj pa bi sezono najraje še podaljšal.
Manj kot 24 ur pred začetkom prvega grandtoura v dresu novega delodajalca je Jan Tratnik ob nesrečnem trku s kombijem ostal brez nastopa na Giru. Veliko slavje moštvenega kolega in velikega prijatelja Primoža Rogliča je tako po že opravljeni operaciji kolena pospremil z domačega naslonjača, pred njim pa je bilo dolgo okrevanje.
V poletnih mesecih je s trdim delom dokazal, da so bile napovedi zdravnikov, ki so mu v prvih dneh po padcu že napovedali konec letošnje sezone, napačne. Tekmovalno se je na ceste vrnil na dirki po Burgosu, nato pa je na Vuelti Jumbo-Vismi pomagal do trojne zmage s Seppom Kussom, Jonasom Vingegaardom in Primožem Rogličem v glavnih vlogah.
Ob vrnitvi v Slovenijo se je v nedeljo na povabilo Rogliča mudil v Mariboru, kjer je sodeloval na Zasavčevem dobrodelnem dogodku. “Po Vuelti je bilo kar prijetno kolesariti v počasnejšem ritmu. Vreme nam ni bilo naklonjeno, a glede na udeležbo v takšnem vremenu, sem rekel, da ne sme biti nobenih izgovorov,” je dejal Idrijčan, ki se je s starta nenadejano podal kot zadnji. “Lepo je bilo videti od zadaj, kako velika skupina je bila z nami.”
Tratnik bo skupaj z Rogličem nastopil tudi na treh italijanskih klasikah – v soboto v Emiliji, v torek v Vareseju in naslednjo soboto na Lombardiji. Na prvi in zadnji bo v vlogi pomočnika, medtem ko bo v začetku prihodnjega tedna morda dobil tudi proste roke. Morda bo tekmoval tudi v Piemontu (četrtek, 5. oktobra), a ta odločitev še ni dokončna.
Prvič med zmagovalci
Čeprav je bil del sezone zanj zaradi poškodbe in okrevanja izgubljen, pa je 33-letnik s prvim letom v nizozemskem moštvu zadovoljen. “Sploh zdaj lahko rečem, da mi je zelo všeč. Naredil sem preskok, kar sem videl na Vuelti. Predvsem v vožnji na klanec. Bil sem zelo konstanten, nisem imel nihanj. Ko sem bil poškodovan, mi je ekipa stala ob strani in mi pomagala, da sem se v čim krajšem času vrnil. Na Vuelti sem bil prvič v zmagovalni ekipi. Z Bahrainom smo bili drugi na Giru in tretji na Vuelti, zdaj pa sem prvič na Vuelti. Ponosen sem, da sem bil del tega.” Delati za takšne kapetane pa tudi zanj pomeni dodaten pritisk, saj če ne opravi svojega dela, lahko trpi rezultat celotne ekipe.
Zaveda se, da zmagovanje ni samoumevno. S slovenskimi mediji pa je delil vsaj kanček tistega, kar Jumbo-Vismo trenutno dela boljšo od konkurence. “Imajo drugačen sistem treninga, kar mi očitno odgovarja. Potem pa še vsi detajli: material, v prehrani … Vse to kolesarja naredi boljšega. Največ pa pomeni to, da vsak kolesar dobi stoodstotno podporo, pa naj gre za Primoža, Wouta van Aerta, zame … Zato lahko tistih osem, ki so na startu, iztržijo največ. To se pozna na cesti in na rezultatih,” je pojasnil.
Ob koncu tudi številčna premoč
Če so bili kapetani ’čebel’ v letošnji sezoni na tritedenskih dirkah dokazano boljši od vodij konkurenčnih ekip, pa je to za pomočnike težko oceniti. “Vsak pomočnik ima drugačno nalogo v različni ekipi. Prej bi rekel, da smo kot ekipa – vseh osem – na tako višjem nivoju. To se vidi ob hitrem tempu na klancu, ko je v glavnini še 40 kolesarjev, med njimi vseh osem Jumbo-Visme. In tukaj se dela velika razlika. Ekipa, ki ima štiri kolesarje na klancu, mora znati računati, kdaj bo pomočnik prišel v ospredje. Mi pa smo lahko ves čas v ospredju in to zelo olajša delo. Lahko si tudi pomagamo med sabo. En pomočnik mora sam narediti 15 kilometrov na čelu, mi pa si lahko to izmenjamo. In to nas popelje še dlje.”
Zmagi Seppa Kussa v Španiji sta sledili prijetna večerja in zabava, po kateri so kolesarji bolj malo spali. Je pa Tratnik Američanu več kot privoščil slavje. “Ko ga spoznaš še osebno, vidiš, kako prijazen človek je in koliko bo oziroma je že dal za ekipo. Na cesti je dokazal, da si je zaslužil. Ni izgubljal časa, ni imel padcev v etapah. Vsi smo bili izjemno zadovoljni in veseli zanj.”
Dokazal je, da si zasluži
Kljub temu je razplet pri vrhu dvignil kar nekaj prahu, sploh v zadnjem tednu, ko sta Primož Roglič in Jonas Vingegaard v dveh etapah napadla nosilca rdeče majice. Kako je bilo vse skupaj videti iz notranjosti ekipe?
“S Kussom je bil načrt, da ga v startu dirke popeljemo v pobeg. Takrat (v 6. etapi, op. p.) bi mi v cilj prišli še s precej večjo razliko do glavnine, če naju ne bi z Dylanom van Baarlejem ustavili z navodili iz avtomobila. To je bilo zato, da smo obdržali Primoža in Jonasa v igri za zmago. Kuss bi bil v rdečem, ampak lahko bi imel slab dan in bi majico prevzel Marc Soler. V primerjavi z njim nadoknaditi pet minut bi pa lahko bil problem. Potem je vse potekalo po naših željah. Kuss na kronometru ni izgubil treh minut, ampak se pogovarjamo o sekundah. Tudi na Tourmaletu je bil zraven. Edina izjema je bil Angliru, kjer pa prav tako ni bil 13. v etapi, ampak tretji … Na koncu je zasluženo zmagal, na koncu je prav, da se je ekipa odločila, da on zmaga, saj je dokazal, da je dovolj močan,” se je Tratnik razgovoril o razmerju med kapetani.
Zaradi medijskega kaosa ekipa želela preprečiti konflikt
Da je šla situacija tako daleč, da je po etapi z zaključkom na Angliruju v Španijo z letalom priletel celo generalni direktor ekipe Richard Plugge, Tratnik pripisuje tudi medijskemu pritisku in kaosu. “Ekipa je morala reagirati, da ne bi prišlo do kakšnega konflikta, kar bi bilo najslabše. Zelo vesel sem za zmago Seppa. To je bila moja prva dirka z njim. Kar ga poznam in kar sem videl v prejšnjih letih … Ni pomembno, kaj se je zgodilo in kdo drug bi lahko zmagal, a si je zaslužil. Lahko je tudi njegova zadnja tritedenska dirka, vem pa, da ni zadnjič pomagal kapetanom,” več o izrednem sestanku vendarle ni želel razkriti.
So bili pa tudi v moštvu zadovoljni tudi z njegovimi predstavami, po besedah šefov je prikazal celo več, kot so od njega pričakovali. Sam pa je najbolj navdušen nad dejstvom, da je kljuboval diagnozi zdravnikov. “Ob vrnitvi v Burgosu sem imel nekaj težav s tekmovalnim ritmom in vožnjo v glavnini, na Vuelti pa ne več. Zadnji teden sem bil najbolje pripravljen. Vse je šlo po načrtih, ni bilo bolečine ali strahu, ki bi me ovirala pri tem. Užival sem iz dneva v dan, žal mi je, da bo sezone kmalu konec.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!