V Španiji so vse bolj zaskrbljeni nad nedovoljenimi poživili v svetu kolesarstva. Prva in hkrati največja težava je, da v državi na Iberskem polotoku obstaja časovno okno v nočnem času, ko nadzor ni dovoljen.
Španska Marca se je dokopala do poročila državnega tožilstva v Extremaduri. Različne strani so prepričane, da če se bo zadeva tako končala, bi lahko Španija postala raj za doping.
Zakonodaja določa, da od 23. do 6. ure zjutraj kolesarjev zaradi varovanja zasebnosti ni mogoče testirati doma. V nekaterih primerih kolesarji navajajo, da bi jih lahko preverjali že ob 5.00 zjutraj. To okno je ključno okno za goljufanje, saj ima večina običajnih doping snovi v telesu največ osemurno življenjsko dobo.
“Imajo študije, v katerih vedo, kako dolgo je snov v telesu, kar pomeni, da lahko zdravniki na primer predpišejo snov ob 23.01, tako da ob 6.00 zjutraj v telesu ni več sledi,” je pojasnil vir blizu Marce.
Vsekakor je mednarodni kolesarski zvezi (UCI) včasih uspelo izvesti nadzor sredi noči, vendar vedno po pridobitvi posebnih dovoljenj pristojnih organov in po sumu nezakonitih dejanj kolesarjev, ki so bili v preiskavi.
Te nočne ure so varna pot za goljufe, ki vedo, da zjutraj ne bo sledi, bo pa deloval učinek snovi, kot je EPO v katerikoli različici. Drugi ključni dejavnik, ki ga uporabljajo tisti, ki gredo po nezakoniti poti, so laboratoriji oziroma pomanjkanje teh.
Iznajdljivosti ne manjka
Po navedbah virov iz boja proti dopingu v Španiji je v Južni Ameriki le en laboratorij v Riu de Janeiru, zato je nemogoče, da bi dobro opravljena analiza prispela v roku 48 ur, če je poslana iz drugih držav, kot so Kolumbija, Argentina ali Ekvador.
Podobno se dogaja v Afriki, kjer je samo en laboratorij v Južni Afriki, ki ga je odobrila svetovna protidopinška agencija (Wada). Tudi Evropa ni zelo drugačna. Na primer, v Španiji lahko krvne preiskave opravijo le do četrtka opoldne, saj bi v nasprotnem primeru rezultati prispeli šele v torek.
“Od četrtka zvečer do nedelje lahko počnejo, kar hočejo, saj jih skoraj zagotovo nihče ne bo preverjal,” so zapisali pri Marci. Kljub vsemu UCI izvaja kontrole tudi pol ure pred začetkom etape in priznava, da kolesarji večinoma sodelujejo in da tudi ekipe opravljajo svoje delo.
V laboratorijih ne gre vedno vse po načrtih. Tudi Lance Armstrong je odkrito priznal, da je koristil različne vrste dopinga, a nikoli ni bil pozitiven na testih (razen enega spornega testa, ki so ga na koncu skrili v Švici). Po mnenju strokovnjakov se to dogaja, prvič, zaradi pomanjkanja tehničnih zmogljivosti in, drugič, zaradi korupcije, ki obstaja v nekaterih primerih.
K vsemu temu je treba dodati še dejstvo, da interpretacija rezultatov ni 100-odstotno objektivna naloga. Veliko večino pozitivnih rezultatov je mogoče razlagati. Pri drugih, odvisno od tega, kateri laboratorij ga analizira, je lahko rezultat pozitiven ali ne.
Še ena možnost za rešitev za goljufe so dovoljenja za terapevtsko uporabo. Tekmovalci lahko zaprosijo za terapevtsko uporabo različnih snovi. Včasih to storijo naknadno in je dovoljeno, ko lahko v svoji aplikaciji ADAMS (aplikacija Wade, v katero morajo beležiti svojo lokacijo in vse, kar počnejo) zaprosijo pod nujno, na primer če potrebujejo kortikosteroid, ker jih je pičila osa. S tem, ko to storijo naknadno, lahko prikrijejo prejšnji pozitivni rezultat testa, čeprav zaradi previdnostnih ukrepov ni veliko primerov, ko bi bili športniki naknadno pozitivni.
Torej, kako izvajati boljši nadzor? Z odpravo nočnih oken, povečanja števila laboratorijev, nadzora nad tem, kaj se v njih počne, izogibanja naknadnemu izdajanju dovoljenj in razširitvijo seznama prepovedanih združenj pri Wadi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje