Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Če je bila 13. etapa minuli petek s ciljem na mitskem francoskem vzponu Tourmalet označena za kraljevsko na letošnji dirki po Španiji, kaj torej reči za današnjo? Ta prinaša brutalni zaključek na znameniti klanec Alto de El Angliru – vzpon, ki ga lahko najdemo na seznamu najtežjih v svetu profesionalnega kolesarstva. Z njim že ima izkušnje najboljša trojica Jumbo Visme, tudi Primož Roglič.
Kar so Alpe d’Huez, Galibier, Tourmalet in Mont Ventoux za dirko po Franciji in kar so Stelvio, Gavia, Zoncolan in po majski izvedbi tudi Svete Višarje na Giru, to je Angliru za špansko kolesarsko pentljo. Peklenski klanec v Asturiji je že leta 1999 ob prvi predstaviti svetovni javnosti postal pravi simbol Vuelte.
12,4 kilometra brutalnega hribolazenja s povprečnim naklonom 9,8 odstotka na papirju ne razkriva vseh pasti. Posodobljena cesta za živino na goro Gamonal v občini Riosa v osrednji Asturiji, približno 20 kilometrov južno od mesta Oviedo, nosi ime Alto de l’Angliru, tako kot je bila poznana živinorejcem, ki so po njej gnali govedo na pašo.
Gre za izjemno neenakomeren klanec, ki bi ga lahko razdelili na dva dela. Prvih pet kilometrov s povprečnim naklonom osmih odstotkov ni nič posebnega, pa čeprav je že kmalu po uradnem začetku klanca na vrsti rampa z 22,5% naklonom. Uvodni del se konča celo z rahlim spustom, preden se začne pravi pekel.
Prerez klanca na Angliru:
Druga polovica je namreč neverjetno strma, saj povprečni naklon presega 15 odstotkov. Najhuje je slabe tri kilometre pred koncem prelaza, ko bodo kolesarji prišli na odsek, poimenovan La Cuena les Cabres (kozja pot) s kar 24% naklona! Po tem so odseki z manj kot 20-odstotnim naklonom dojeti kot pravo olajšanje. Cilj bo nekaj sto metrov po vrhu prelaza.
Kot da vse omenjeno ne bo že dovolj naporno, pa bo karavana že pred začetkom Angliruja v sicer kratki (124,4 km), a eksplozivni etapi ’preplezala’ še dva klanca. Dobrih 50 kilometrov do cilja na Alto de Colladielo (7,8 km/7,1%), nato pa še na zahtevnejši Alto de Cordal (5,4 km/9,2%), ki ima na več kot polovici dvomestni naklon.
Prerez 17. etape Vuelte 2023:
Po torkovem nepričakovanem zaključku 16. etape, ko je na zaključnem klancu na Bejes znova napadel Jonas Vingegaard in se v skupnem seštevku moštvenemu kolegu Seppu Kussu približal na zgolj 29 sekund zaostanka – Primož Roglič je zdrsnil na tretje mesto z minuto in 33 sekundami zaostanki za Američanom, bo izredno zanimivo spremljati tokratno taktiko Jumbo Visme.
Nizozemci so še v ponedeljek, na zadnji prosti dan, zatrjevali, da napadov Jonasa in Primoža na njunega superpomočnika, zdaj pa vodilnega na Vuelti, ne moremo pričakovati. A je predvsem Danec, aktualni prvak Toura, že včeraj pokazal drugačen obraz. Na današnjem zaključnem klancu, kjer se vsaka najmanjša kriza meri v minutah izgube, pa bo ekipna strategija prišla še toliko bolj do izraza.
Vrstni red po 16. etapi:
Vsa omenjena trojica, ki je torej tudi pred današnjim dnem ohranila prva tri mesta v skupnem seštevku, izkušnje z Anglirujem že ima. Leta 2020, ko je Vuelta nazadnje obiskala ta klanec, se je etapne zmage tu sicer veselil Britanec Hugh Carthy. Kolesar EF Education EasyPost je odločilni napad sprožil tri kilometre pred ciljem, torej v najtežjem delu klanca. Odlepil se je Aleksandru Vlasovu, Enricu Masu in Richardu Carapazu, ki so ciljno črto prečkali 16 sekund za njim.
Deset sekund za njimi je v cilj prišel Roglič, ki je takrat nosil rdečo majico. Zasavec se je vidno mučil, prav zaradi izgube časa pa je Carapazu predal vodstvo na dirki, ki ga je sicer pridobil nazaj že naslednji dan na kronometru. Slovenec je do konca vztrajal v vodstvu in še drugič osvojil Vuelto. Ker je razlika do drugouvrščenega Ekvadorca znašala le 24 sekund, je bila prav omejitev izgub na Angliruju ključna za Rogličev uspeh.
Vrhunci 12. etape Vuelte 2020 z zaključkom na Angliruju:
In kdo mu je pomagal? Sepp Kuss, ki je s svojim kapetanom vztrajal vse do konca. Ob ’podivjanemu’ Jonasu, ki je leta 2020 v etapi na praznični 1. november v cilj prišel dobre tri minute za moštvenima kolegoma, ima zdaj Primož odlično priložnost, da se Kussu oddolži za takrat opravljeno delo. Pa mu bodo iz avtomobila Jumbo Visme to dovolili?
Kolesarji se bodo danes še devetič v zgodovini Vuelte povzpeli na mitski Angliru. Leta 1999 je kot prvi etapno zmago na 1558 metrih nadmorske višine slavil Jose Maria Jimenez, sledili pa so mu še Gilberto Simoni (2000), Roberto Heras (2002), Alberto Contador (2008 in 2017), Wout Poels (2011 – po dopinški izključitvi dejanskega zmagovalca dneva Juana Joseja Coboja), Kennyja Elissonda (2013) in Hugha Carthyja (2020).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!