Po tragični nesreči Gina Mäderja, ki je na peti etapi dirke po Švici podlegel hudemu padcu na spustu iz prelaza Albula, na plano ponovno prihajajo vprašanja o varnosti kolesarstva kot športa. Mäderjev primer še zdaleč ni prvi tovrstni.
Kolesarstvo ostaja nevaren in krut šport. V zadnjih tridesetih letih se je zgodilo že veliko nesreč, ki so se končale tragično. Zadnja se je le pred nekaj dnevi dogodila v Švici, Gino Mäder pa po hudem padcu ni preživel. V zadnjih desetletjih se je na področju varnosti zgodilo veliko, a hitrosti so vse večje, kolesarji pa na spustih vedno bolj tvegajo.
Leta 1995 je aktualni olimpijski prvak Fabio Casartelli na 15. etapi dirke po Franciji hudo padel na spustu s prelaza Portet d’Aspet. Ob padcu je z glavo trčil v betonske kocke ob cestišču. Čeprav so zdravniki do njega prihiteli le deset sekund kasneje, so mu niso uspeli pomagati. S helikopterjem so ga želeli prepeljati v bližnjo bolnišnico, med vožnjo pa je nehal dihati. Ob padcu ni nosil zaščitne čelade.
Ob svoji smrti je bil Casartelli aktualni olimpijski prvak iz iger v Barceloni leta 1992.
Leta 1999 je Manuel Sanroma na startu druge etape dirke po Kataloniji veljal za favorita. Le kilometer pred ciljem je hudo padel in z glavo zadel ob robnik. 22-letnik ni preživel.
Tudi smrt Kazahstanca Andreja Kiviljeva bi lahko preprečila kolesarska čelada. Takrat 29-letni član Cofidisa je marca 2003 padel na drugi etapi dirke Pariz – Nica po zapletu s svojim moštvenim kolegom Marekom Rutkiewiczem in Nemcem Volkerjem Ordowskim. Poškodbe so bile prehude. Mednarodna kolesarska zveza je po njegovi smrti uvedla obvezno uporabo zaščitnih čelad na vseh dirkah pod njenim okriljem. Osem tednov kasneje so bile na Giru 2003 čelade že nujna oprema vsakega kolesarja.
Leta 2010 je Belgijec Wouter Weylandt na dirki po Italiji dosegel enega svojih največjih uspehov v karieri: dobil je tretjo etapo Gira. Leto kasneje je bila prav tretja etapa na dirki po Italiji zanj usodna. Padel je na spustu s Passa del Bocca le 17 kilometrov pred ciljem. Weylandt naj bi s pogledom čez ramo preverjal, koliko prednosti ima pred zasledovalci. Pri 80 kilometrih na uro je narobe ocenil naslednji ovinek, izgubil nadzor nad kolesom in pristal na tleh. Zdravniška služba je k njemu prihitela le 20 sekund po padcu, že ob kontaktu z betonsko ogrado pa je bil mrtev.
V zadnjih petih letih je smrt Gina Mäderja že tretja med mladimi kolesarji v glavnini. Leta 2018 je Belgijec Michael Goolaerts na svoji prvi dirki Pariz – Roubaix končal v bolnišnici zaradi zastoja srca. Utrpel ga je na drugem kockastem odseku dirke po dobrih 100 kilometrih kolesarjenja. Obdukcija je pokazala, da je, preden je padel s kolesa, doživel srčni zastoj. Star je bil 23 let.
Precej odmevna je bila tudi smrt še enega Belgijca Bjorga Lambrechta, 22-letnega kolesarja ekipe Lotto-Soudal. Na dirki po Poljski leta 2019 je na povsem ravni cesti izgubil nadzor nad kolesom, trčil v betonsko cev in zaradi poškodb umrl. Mladi Belgijec bi moral kasneje istega leta nastopiti na dirki po Španiji, kar bi bil njegov debi na grand tourih. Pred drugo etapo Vuelte so se tako z minuto molka spomnili na preminulega kolesarja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje